Tudi vse drugo na njej je bilo lepo, pravilno: srednje veliki, gibčni, sloki, a vendar polni život, majhni, drobni roki in to sigurno, skoro samosvestno, a vendar tako naravno in pohlevno vedenje ‒ vse to je storilo, da se je zdela v kratkem vsem stara znanka. Po besedi je bil navaden ples v čitalnični dvorani; a Boletova gospa se ga nocoj ni hotela udeležiti in tudi Elza je bila izjavila, da sploh ne pleše. Okrajni sodnik je bil, prisedši poleg guvernante, svojo pipo prislonil ob zid za seboj; a čez četrt ure si je pridobil spet toliko poguma, da jo je izvlekel z mehurjem vred na dan ter jo nonšalantno zapalil.