gospa (1.801-1.900)

Gogalova. »In druge ženske ima tudi!« pristavi	gospa	Galetova. Abé Inglesie pa je takoj zopet napeljal	A
izraženega ponižanja so bile ženske vidno ginjene in	gospa	Gogalova si je še celo z robcem brisala oči	A
/ . / stran 71 . / »Če je lepa,« odklanja	gospa	Eliza, dasi je bila o tej lepoti bolj prepričana	A
skoraj upala trditi!« »Lepa in pridna!« pritrdi	gospa	Janeževa.»Še veliko sreče boš užila zaradi nje	A
govori!« »O Smoletu se nekaj govori!« zahiti	gospa	Lavrinka. »Moj Bog, kaj se vse po mestu ne govori	A
Bog, kaj se vse po mestu ne govori!« jo zavrne	gospa	Eliza.»Kar se govori, je največkrat neresnično	A
zanje do sedaj še niso bili oglasili snubači.	Gospa	Gogalova pa je še bolj jasno govorila: »Jaz	A
takega premalo premisli!« povzame besedo zgovorna	gospa	Lavrinova.»Tudi meni se vidi Andrej lahkomiseln	A
Ko je bilo to čitanje pri kraju, se oglasi	gospa	Češkova vsa srečna: »Torej dvorni lakaj ti je	A
potrto vzele med sabo slovo. Druge so odšle, a	gospa	Kandučeva in gospa Lavrinova sta še nekaj postali	A
slovo. Druge so odšle, a gospa Kandučeva in	gospa	Lavrinova sta še nekaj postali. Nekoliko časa	A
vprašam, Klara?« »Etiketnega učitelja!« se začudi	gospa	Klara.In pletenje, s katerim je bila prišla	A
sem se do sedaj seznanil!« »Kaj, ko bi bila	gospa	Catalanijeva,« se oglasi Capodistrias strupeno	A
svež cvet med laškimi pevkami? Morda bi se lepa	gospa	rada udeležila kongresa v Ljubljani, kakor se	A
kontesi vihali nosova in ker se je zlasti tudi	gospa	grofinja prav pošteno kujala, je bilo tiste	A
prijateljica Alojzija grofinja Barbo, rojena svobodna	gospa	Jurićeva. P. S.Ne pozabi receptov, dragi Thurn	A
brezobzirnih besed je bil izustil. Kaj takega	gospa	grofinja ni mogla tako hitro preboleti. »Kaj	A
je izpregovoril: »Vaše ledvice so izvrstne,	gospa	Klemenčeva!Hvala za postrežbo!«	A
sliniš okrog moje ljube matere!« »Torej ti je	gospa	mati že izbrala nevesto?« vpraša Prešeren.	A
presenečeno nedolžnost, dasi sem prepričan, da ji je	gospa	Eliza poprej do pičice vbila v glavo, kako se	A
jeseni opravljal v Šentrupertu sveto birmo, me je	gospa	grofica sprejela z vprav plemenitaško gostoljubnostjo	A
poljubil škofov prstan ter odgovoril, da je	gospa	mati pri najboljšem zdravju in da je še sedaj	A
obraz je bil vreden košarice ribjih jajc! No,	gospa	Eliza bo lepo godrnjala, kadar izve o tej nesreči	A
cerkovnik pri sv. Andreju v Frascatiju?« »Ne,	gospa!	« »Ti nisi živel v albanskem pogorju in tudi	A
He?« »Ne,	gospa!	« »In ko so te sbiri iskali, nisi pobegnil v	A
sbiri iskali, nisi pobegnil v gore, he?« »Ne,	gospa!	« Nehote je oponašala svojega kardinala ter zaklical	A
Pochlinn seiner Predigt. Wie wir aus der Kirche	kommen,	so versammeln eine menge menschen gegen St.	A
je bogastvo. Že se je oblačila v svilo kakor	gospa	Kandučeva in nosila je širok klobuk na glavi	A
velikim naporom ukrotila množico, tako da je	gospa	Dagarinova lahko pobegnila ter zdravo odnesla	A
prav zapodili! In veste, da ravno zaradi vas,	gospa	Dagarinova!« »Zaradi mene!« se je čudila, prav	A
»Oženiti bi se moral,« je jecljal, »z vami,	gospa	Dagarinova!« Nežno se je zasmejala: »Bi li bilo	A
hudega?« Otožno se je odrezal: »Če se vzameva,	gospa,	nekaj si pa le izbijte iz glave!Otrok nočem	A
kaj jedli, Herr Vincenc!« je prosila. »Jesti,	gospa,	jesti pa še ne morem,« je odgovoril trpko.	A
prevlečen zavitek, katerega je pobožno poljubil. »	Gospa,	to so imenitne relikvije in blagor strehi, pod	A
trepetala. Svetnik je nadaljeval: »Radovedni ste,	gospa,	kaj obsega ta zavitek?Obsega vprav nebeške reči	A
Eiusdem Virgis Flagell’. Kaj pa se to pravi,	gospa	Marija?To se pravi, da so to ostanki tistih	A
signora Maria!« »Ni mogoče,« je odgovorila	gospa	Dagarinova, »in že greh je, kaj takega misliti	A
nam je Boga rodila! Veste li, kaj to pomenja,	gospa!	« »O Jezus!	A
et Vasseg lažnivec, naj to očitno pove! Vam,	gospa,	pa povem, da so v tem zavitku resnični ostanki	A
da ni vmes posegel Dagarin ter ju pomiril.	Gospa	pa je izbrala pajčolan, ki je bil pritisnjen	A
spisih, vsi Avstrijci zaljubljeni. Bila je to	gospa	Hitrova s svojima hčerkama, ki sta sloveli zaradi	A
vse to prav zelo zanimalo kongresno javnost.	Gospa	Hitrova je bila zanimivost prve vrste in ni	A
običaju. »Dobro in srečno,« je odgovorila	gospa	Hitrova, »kolikor se v zimi dobro in srečno	A
je dostavil: »Izvrsten naš diplomat je to.«	Gospa	Hitrova je kar pokala od ponosa.Esterhazyjeva	A
Capodistrias, he?« »Pri nas,« je izpregovorila	gospa	Hitrova, »se itak govori, da vaša svetlost in	A
Ni rada prenašala, če ji je kdo ugovarjal.	Gospa	Schweerčeva je zategadelj takoj bojazljivo obmolknila	A
obleka, brez katere tudi takrat ljubljanska	gospa,	če je imela količkaj imena, ni mogla in hotela	A
družba. Prva, ki je prišla na galerijo, je bila	gospa	Marta Lederwascheva, soproga skopušnega in starikastega	A
sabo. Kmalu sta se ji pridružili tovarišici:	gospa	Primčeva, ki še ni imela odraslih deklet, da	A
odraslih deklet, da bi jih vodila na plese, in	gospa	Pichlerjeva, žena trgovca Ignacija Karla Pichlerja	A
sabo šepetale. »Seve, seve!« je pričela zopet	gospa	Lederwascheva. »Čebulova mora tudi na ples!	A
človek, ki se suče okrog nje?« je vprašala nato	gospa	Pichlerjeva z največjo radovednostjo. Vse tri	A
»Kdo bo danes jedel in pil!« je odgovorila	gospa	Primčeva. »Danes, gospod Detela, bomo samo gledale	A
zasmejala Pichlerjeva. »Vam je lahko govoriti,	gospa!	Vi imate denar, meni pa je gledati na vsako petico	A
princesinja je torej prišla,« je izpregovorila	gospa	Lederwascheva.In strupeno je dodala: »Smoleta	A
Morda je pa laški princ pri njej?« je vprašala	gospa	Pichlerjeva nedolžno. »Čuden ženin!« je vzkliknila	A
Pichlerjeva nedolžno. »Čuden ženin!« je vzkliknila	gospa	Primčeva.»Kaj bo vse doživel, ko bo zakonski	A
Lej, lej!«	Gospa	Pichlerjeva je pristavila: »Hči pa v njuni družbi	A
Zopet so se smejale. Tedaj pa se je	gospa	Primčeva razjezila ter ošabno zakričala: »Ne	A
naročju. Bila je Primčeva Julija, poznejša	gospa	Scheuchenstuelova. Razvajen deklič ni dal prej	A
vse njegove sladke besede. »Kako ste krasna,	gospa,	« je žvrgolel aristokratski ščinkavec, »prav	A
tako da skoraj ni bilo plesa brez škandalčka.	Gospa	Marta Lederwascheva si je bila izbrala prijetno	A
kakor bi bil vzrasel iz tal. Zategadelj se je	gospa	Lederwascheva prav glasno čudila, da ga vidi	A
naročil okusno večerjo in tudi zlate brežanke.	Gospa	Lederwascheva se ni prav nič branila niti večerje	A
Antonu Rudolfu je kri zalila dobro rejeni obraz.	Gospa	Lederwascheva pa je prav ošabno pogledala proti	A
prijatelja, nato pa jedla, prav kakor bi je	gospa	Rudolfova nič ne motila. Gospa Rudolfova se	A
kakor bi je gospa Rudolfova nič ne motila.	Gospa	Rudolfova se je s tenko roko naslonila na mizo	A
je dvignila ter globoko užaljena vzkliknila: »	Gospa,	kaj se drznete?!« »Gospa?	A
užaljena vzkliknila: »Gospa, kaj se drznete?!« »	Gospa?	Kakšna gospa si ti?	A
»Gospa? Kakšna	gospa	si ti?Da bi piskre brisala, si preslaba!«	A
občinstva še več poguma, je pristopila bliže: »Prava	gospa	to, drugim može krade, za svojega pa ne mara	A
Rudolfovo ločili od nasprotnice. Nato pa je tudi	gospa	Lederwascheva izginila, za njo pa zmagonosno	A
Lederwascheva izginila, za njo pa zmagonosno odkorakala	gospa	Rudolfova. »Drugič jo bom pa še huje!«	A
čutila, da je Fina kraljica današnjega plesa.	Gospa	Eliza je prav milostljivo sprejemala grenke	A
Ko sta sedli v vrsto ob steni, je vprašala	gospa	Eliza svojo hčerko: »Andreja ne vidim.Kaj to	A
»Jezen? Čemu naj bo jezen?« se je začudila	gospa	Eliza. »Mi bi pač imeli obilo prilik, da bi	A
Morda je božja volja tako!«	Gospa	Eliza je takrat skoraj na glas vzkliknila.Na	A
ž njo občevati. »Poglej!« je izpregovorila	gospa	Češkova zadovoljno, »za te kričave ljudi ne	A
principe. Za te plemiške pridevke je imela stara	gospa	jako tenko uho.Stara imena je sesala v se in	A
Ljubljani obeša na zobe!« Ponosno se je obrnila	gospa	Eliza proti njemu: »Dober večer, Andrej!Vendar	A
»Bi mi tudi prav bilo!«	Gospa	Eliza je obmolknila in temno gledala predse	A
govoriš?« »Pač res,« se je suhotno oglasila	gospa	Eliza, »pač res! Tako daleč še nismo, da bi	A
pomagati. »So li za ples take govorice?!« je	gospa	ošabno omenila. »Nič težkega ne zahtevam!«	A
tihotapsko je prišla in nekaj preplašena je bila. »	Gospa	Barbara,« jo je ogovoril Smole, »ste tudi na	A
po Evropi slovel za prvega revolucionarja!	Gospa	Floridija je odšla še pred njim, kar se je Ljubljančanom	A
ljubljanskih gostilnah, a končna sodba je bila, da je	gospa	Lepušičeva dobila ‒ premalo.Izražali so se prav	A
moglo priporočati. »Končno,« je odgovarjala	gospa	Eliza, »je bila božja volja tako in nam Češkovim	A
kazal zaljubljenega od nog do svojih črnih las.	Gospa	Češkova pa bi bila prisegla, da ji mladi Neri	A
slovesnega obraza ne modrega fraka, je storila	gospa	Eliza energičen korak.Oblekla si je sivo svilnato	A
se je skrila za široko kravato: »Odpustite,	gospa,	če ne umejem vaših besed!Pošten, pošten pa je	A
ironično: »Preslabo ste pazili na svojo hčer,	gospa	Češkova!« »Pazila sem že,« je odgovorila, »pa	A
govoril z nepopisno oholostjo: »Glejte, dobra	gospa!	Moj gospod je veliki vojvoda toskanski.	A
prodajati beneško steklo. Bodite prepričani,	gospa,	da je najboljše steklo na svetu!« Ves čas, ko	A
polagoma primikal k vratom. Prej nego se je	gospa	Eliza zavedela, je stala že tik izhoda. »Mudi	A
človek odpravlja na dolgo pot. Zbogom, zbogom,	gospa!	« Sam ji je odprl.	A
cesarju ravno pod nos! No, kaj pa je kaj novega,	gospa	Marička?« »Vse dobro, vse dobro!« je sladkolela	A
pripeljem s sabo! Ali kaj dobrega mora biti,	gospa	Mica!« »Bo, bo, Herr Ciril!«	A
večja gosposka družba. . / . / stran 461 . /	Gospa	Primčeva s svojo hčerko Julko si je zbrala tu	A
so Scheuchenstuelovi!« Karajoče se je ozrla	gospa	mama po nji: »Plemeniti Scheuchenstuelovi!Kolikokrat	A
notranjega veselja zastokal: »Jezus, če to izve	gospa	grofica!Je pa res dobro!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani