nova beseda iz Slovenije

brez (501-600)


je navada, da tujka še ne trka ne pri hiši,      brez      trkanja bi v moje srce rada... II Oj, Emil,  A
v nebo pozove tromba nas pred božji tron; in      brez      krivulj in brez cesarskih kron Jehovino, glej  A
tromba nas pred božji tron; in brez krivulj in      brez      cesarskih kron Jehovino, glej, sodi nas oko  A
prikazale na lici, ko boš spoznala ta ljubav      brez      meje; za té solzé, prihodnji talisman, o hvala  A
meni zdiš kot čisti angel v édenski poljani, ki      brez      strastí z ognjenim mečem brani vrnitev mi v  A
bledo je biló siroti, ki šla po trnju v noči      brez      zvezdíce ob breznih po brezkončni, strmi poti  A
puhle sanje in fantazije, kdo se méni zanje, in      brez      pomena je podoba taka. Mogoče je, mogoče tudi  A
to le pač odslej za trdno vem, da ljubim te      brez      mej, da ni brez tebe mi živeti moči. V O noč  A
odslej za trdno vem, da ljubim te brez mej, da ni      brez      tebe mi živeti moči. V O noč brez sladkega  A
živeti moči. . /\ .. stran 163 . \/ V O noč      brez      sladkega miru in spanja, v nemirih strastnih  A
ko ure za minuto se minuta je vlekla enolično      brez      nehanja. »Nocoj te bom čakála kraj zidanja v  A
jemlješ dneva svetlo luč, da tava duh po temi      brez      miru? Spoznanje kje je, demon, kje je ključ  A
melodije! Glej, menil sem, da mogel bi živeti      brez      tebe kdaj, brez svojega Boga; a naj li rastejo  A
menil sem, da mogel bi živeti brez tebe kdaj,      brez      svojega Boga; a naj li rastejo vonjivi cveti  A
svojega Boga; a naj li rastejo vonjivi cveti      brez      sonca sredi jasnega neba? Zato prešini me, o  A
hranili so me in zamorili v srcu slednji vzdih...      Brez      dogem in brez vaših energij sem vedel bolje  A
zamorili v srcu slednji vzdih... Brez dogem in      brez      vaših energij sem vedel bolje nego zdaj nekoč  A
meni ginevajo dnovi kakor valovi zakriti od      brez.      Ali ko poldne zvonijo zvonovi, kdo te pozdravi  A
Pusti zdaj pesmi! In meni veruj, tudi      brez      njih bo še krožil ta svet. Več pač jih nima  A
219 . \/ Oj ti presneti pisar, nič drugega      brez      kron, vse drugo za denar le to, je naredil zastonj  A
slaviš pač Franke, ker so vere luč prinesli... jaz      brez      mere jih črtim, ker so že v času starem nas  A
voščila? Da bi kakor ona čez leta, čez dni      brez      vsega pardona storila i Ti!... Še nekaj voščilec  A
nevsahnjene solze kesanja, tvoja duša je album      brez      vsega pisanja, tvoja duša, ki zdaj o bodočnosti  A
bodočnosti sanja, prekrasnih dneh, je album      brez      peg in črk! Ne piši, ne riši v lepi album nikdar  A
popoludne delujta, Bog visoko, znanost je globoko, a      brez      volje ti ni bolje niti v duši ni v obrazu, duše  A
Kam? Ko      brez      miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, Prašájte  A
Rajši koj mi daj slovo. Desno róko      brez      skrbi daj k prijaznemu slovesu, solz v nobenem  A
zamaknjena sama sediš, vsili v spomin se ti pevec      brez      upa, stari čas skorej nazaj si želiš. Marsikdej  A
gre z njim v boj krvavi, ga spremi čez goré      brez      cest, in čez ozidje trdnih mest, kjer smrt junaške  A
se zanjo nič; nje obresti bom pobiral, živel      brez      skrbi ko tič.” “Jaz pa hlače bom nosila, gospodar  A
pekel, al nebó! Stanu se svójega spómni, trpi      brez      mirú! BALADE IN ROMANCE Haere svet Ljubice  A
želi v ljubezni slúžit′; . / . / stran 43 . /      brez      pokója to za tabo vódi mi pogléde, misli in  A
Radi dali bodo Turki zanjo naše vam rojake.      Brez      otrok moj zakon bodi, brez veselja leta stare  A
naše vam rojake. Brez otrok moj zakon bodi,      brez      veselja leta stare! ako šla bom préd k poroki  A
mati! Le z njim, le z njim je sveti raj, pekel      brez      njega, mati! Ugasni luč mi vekoméj!   A
Me groba noč in strah obdéj!      Brez      njega sreče zame ni tu, ne únstran jame!” Obup  A
okrog kolesa, temnó pri luni vidi se, trop jasen      brez      telesa. “Aló, pošasti! z mano zdaj, mi plésat  A
zletela, ko de bi lahké peretnice imela, bila bi      brez      trupla okrog se vrtela, ne vidi se, kdaj de  A
viharjov ne, nič več se na zvezdo ne ozre. Naprej      brez      miru svoj čoln drvi; al ták za pevkami ribič  A
Zgubljen je, vtopljen, se bojim; kdor ljubi      brez      upa, ga svarim, nikar naj ne vesla za njim!  A
neumni slepec vesele bral si dneve, in sončno      brez      oblakov sem bral ljubezni srečo. Solzé so meni  A
pišeta na svéti nikomur niso v grlo priletele;      brez      truda večno se ne da živeti. Besede zrášene  A
. / . / stran 97 . / ki peče noč in dan me      brez      hladila, ki ni dobiti ji nikjer zdravila. Ne  A
zazóril. Modrost, pravičnost, učenost, device      brez      dot žalváti videl sem samice. Sem videl, de  A
ran, ki so se komej zacelile, dokler, de smo      brez      dna polníli sode; ′zučé nas v starjih letih  A
kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje      brez      dnarja.” Le začniva pri Homeri, prosil reva  A
gotove, kupovájte si gradove, v njih živite      brez      trpljénja! Koder se nebo razpenja, grad je pevca  A
trpljénja! Koder se nebo razpenja, grad je pevca      brez      vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina  A
zarja, srebrnina rosa trave, s tem posestvam      brez      težave on živi, umrje brez dnarja. ZABAVLJIVI  A
s tem posestvam brez težave on živi, umrje      brez      dnarja. ZABAVLJIVI NAPISI Predgovor in zagovor  A
on vprega Pégaza v galejo. Čebelice pesmam      brez      s in c “Brez cetov teče vir mu Hipokrene, in  A
Pégaza v galejo. Čebelice pesmam brez s in c     Brez      cetov teče vir mu Hipokrene, in esov v pesmah  A
Zatorej nimajo nobene cene, zato so pesmi tiste      brez      soli.” Čebelice pevcam letnih časov Kdor govorit  A
ljubim. Ve že noč, ki brídko sliši zdihovati me      brez      spanja, ve že svítla zarja, dneva porodnica  A
dalje me za nos vodila; ne bom pel vajne hvale      brez      plačila do konca dni, ko siromak Petrarka.   A
še ni deklet ljubila, kadil ne bom več vaju      brez      preudarka. Obéti vajni so le prazne šale; sit  A
zarje ne zamúda, v grmovji slavček poje spet      brez      truda, veselje preleti naturo célo. O vem, de  A
mi je, de v svetem raji bila sva srečna tam      brez      zapopadka: bila je preč življenja doba kratka  A
Vsi čudeži noči so razodeti, storí svetíla moč      brez      té, ki pali, de luna jih ko sonce ne razžali  A
tvoja mati! in ki jih pel do zadnjega bo dneva.      Brez      té moči, ko lune žarki zlati, se v njih le tvoja  A
nogé ravnale po rok, ust in oči so se izglédi.      Brez      upanja ljubezni v svoji zmoti, ki se mi pogasiti  A
pred očmi je v nartemnejšem kóti pogled ta,      brez      miru naprej me žene v obupa brezne po brezkončni  A
gnus, nadlog in stisk nemalo, globoko brezno      brez      vse rešne póti. Hrast, ki vihar na tla ga zimski  A
jedila, bratje! hranim, branili smo se dolgo      brez      podpore, kdor hoče se podati, mu ne branim;  A
pripodil. Se možu zdi, de gre le v smrt krvavo,      brez      de bi vero, brate osvobodil. ‒ List pride, kak  A
Črtomir! je vzet′ orožje. In šel je boj bojvat      brez      upa zmage, in skazal se je korenine prave, kjer  A
ljudi vse za nebesa, kjer glor′ja njega sije      brez      oblaka, oko ni vid′lo, slišale ušesa veselja  A
de sklenete se enkrat najni póti, ljubezen      brez      ločitve de zazóri po smrti nama tam v nebeškem  A
nekoč bi, kot bleščica pepelnica, že      brez      diha, dimna, tiha, srečna se vrnila vanje  A
stara ribiča, na jezero sta pokazala in      brez      besed povedala, da na gladini kače so,  A
najbólje bo, kar peti mi je dáno, vse,      brez      svéta vólje. I.   A
svobódi hrepeníš; pévalo krasnó bi rádo pa      brez      úpa le želíš. Vzéta tébi vže so kríla --  A
-- --      Brez      gozda kaj je vse vesélje, življenje gozdno  A
kaj je vse vesélje, življenje gozdno kaj      brez      nàs. VSI   A
VSI      Brez      gozda kaj je vse vesélje, življenje gozdno  A
kaj je vse vesélje, življenje gozdno kaj      brez      nàs. I. ZVÉNELI CVET   A
-- Nič več ne ljubim      brez      presódka, kot znal sem še nekdánje dní -  A
adost iz njih in sreča mlada klíje. Udarec      brez      uspeha vsak me bíje Dokler so iskre upanja  A
družbi ga veséli, naj beží! Ko pri vínu      brez      skrbí bi péli naj beží! Ali 'z duše  A
beží h človeku drugemu; od téga naprej, in      brez      mirú po zemlji béga. OD DOMA   A
migljate, ko v sanjàh z menój igráte:      brez      glasú v nebó strmím!--   A
Drví se krog mene veselo hruménje, zmedèn,      brez      beséde strmím ... In vendar je lepo to glasno  A
ko pri mrzli peči kíma; póje žalosten,      brez      vína, slavnih míslij torej níma. Revež  A
škapulír, v rokàh brevír, na licih mír,      brez      bráde in brez brk. In pógled zatemní mi  A
rokàh brevír, na licih mír, brez bráde in      brez      brk. In pógled zatemní mi, in srce trepetá  A
škapulír, v rokàh brevír, na lícih mir,      brez      brade in brez brk ... Oh, ko tako vas gledam  A
rokàh brevír, na lícih mir, brez brade in      brez      brk ... Oh, ko tako vas gledam srcé mi govorí  A
maraš zame, če neznan ti jad je moj pa      brez      mene bodi srečna, bolj kot bila bi z menój  A
Kaj za tó, če jedno srce mrje kaj za tó!      Brez      srcá je več ljudij na svetu brez srcá si  A
za tó! Brez srcá je več ljudij na svetu      brez      srcá si ti, deklè krasnó. DROBEN LISTEK  A
mrtve cvetke sklonijo glavíce ... Oj takó pač      brez      ljubezni tvoje tožno bilo bi življenje moje  A
Drví se krog mene življenja vihár kot kip,      brez      strastí stojím v njem; kaj strast in veselje  A
kaj strast in veselje in žalost mi mar!      Brez      srca v vrvénje to zrèm. V trenotku nenadnem  A
in srce želi za tebój. Več miren kot kip      brez      strastí ne stojim sebój me odvèl je vihár  A
vihár ... Pa naj se li rešim, naj se pogubím -      brez      tebe, brez tebe nikdár. DAVI SE JE ODPELJALA  A
se li rešim, naj se pogubím - brez tebe,      brez      tebe nikdár. DAVI SE JE ODPELJALA   A
O, ČAS O čas, ko v temno večnost      brez      mirú hitiš - bojim se te. Razdíraš upe, ko  A
v pogledu tvojem zrèm - potém pa lahko      brez      solzá in miren - umrjèm. OJ VZBUDI  A
tudi tí me več ne ljubiš spet sem sam,      brez      upa sam. Prav imaš, mladenka mila, da  A
z mano bi igràl - v temno bi pogubo      brez      rešitve pal. TRUDNO ŽE OK JE MOJE   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA