Dovolj je let mi že napredla Parka; kogá mi je prinesla pevska žila? Nobena me še ni deklet ljubila, kadil ne bom več vaju brez preudarka. Obéti vajni so le prazne šale; sit, nehvaležnika! sem vajne tlake; té leta, ki so meni še ostale, cel dan iz pravd koval bom rumenjake, zvečer s prijatlji praznil bom bokale, preganjal z vinam bom skrbi oblake.