nova beseda iz Slovenije

France Prešeren: Poezije, poved v sobesedilu:

De pravi Bog se kliče Bog ljubezni, de ljubi vse ljudi, svoje otroke, de zemlja, kjer vijó viharji jezni, je skušnje kraj, de so naš dom visoke nebesa, de trpljenje in bolezni z veseljam vred so dar njegove róke, de čudno k sebi vód′ otroke ljube, de ne želi nobenega pogube. De ustvaril je ljudi vse za nebesa, kjer glor′ja njega sije brez oblaka, oko ni vid′lo, slišale ušesa veselja, ki izvoljene tam čaka, de spróstenim bo vseh težav telesa se srečnim izpolnila volja vsaka, de bodo tamkej božji sklepi mili té, ki se tukaj ljubijo, sklenili. Ko šla domú sem z družbo najno v glavi, me mož, ki je ta uk učil, doide; prijazno v svoji šegi me pozdravi, pove, de préd je štet bil med druide, de preobrnil se je k veri pravi, de v naše kraje oznanvat jo pride; ker so vasi bile mu krog neznane, z menoj iti želi, ker noč postane.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA