brez (401-500)

Kaj bo, kadar se vam bo Metka omožila?	Brez	gospodinje boste! Kregar.	A
tako izjalovila. Kaj bodo počeli celo leto	brez	zaslužka! Pečarica. Nu, nu!Jaz se samo zate	A
Tona.	Brez	beliča pride, pa se še nekaj usaja...Zakaj nisi	A
drže. Jaz sem gospodar v hiši z denarjem ali	brez	denarja.Tega ne pozabi!	A
Plesalo se je in cvrlo; pilo in pelo. Ali	brez	groša bi človek rajši klel kot ukal. Slaba bo	A
peči gori. Pečarica. Da ne boš rekel, da sem	brez	srca.Ves moker si! Lojz.	A
Odide v kuhinjo.) DEVETI PRIZOR Prejšnji	brez	Dolenčevke. Dolenc.Vidiš, Lojz, kakšno	A
ti povem, dandanes se denar težko služi. A	brez	denarja ni nič.Kako se boš ženil, če nimaš beliča	A
hudo! Drugi so se vrnili vsaj zdravi, četudi	brez	zaslužka, a očeta je potrlo! Lojz.	A
Ni beliča pri hiši. Težava je	brez	krajcarja.Lepa krava, fina dojenica.	A
se zato poročila s tabo, da bom na stara leta	brez	moža? Košir.Vprašal bi te!	A
Blagor vam, strinja.	Brez	skrbi živite. Prej so moški vsaj s Hrvaškega	A
vaše skrbi. Zunaj v svetu pa gredo oči povsod,	brez	mej so želje, in srce je močno za vse. Žagar	A
To so pene. Zablišči se in razbline	brez	sledu.Petsto kron ti dam, da pojdeš pogledat	A
padajo cekini izpod neba, kakor bi šel dež.	Brez	krajcarja se boš vrnil, ali toliko pameti boš	A
Važnejše reči. Torbarček.	Brez	zamere, gospod učitelj, o Ameriki se menimo	A
Ameriko pojdem, da veste! Naj vidi, kako bo	brez	moža! Košir.Hudo, hudo, kaj ne Alenka?	A
človek, za te bo že dobro. Ali drugi silijo	brez	glave in brez pameti od doma.Sami ne vedo, zakaj	A
bo že dobro. Ali drugi silijo brez glave in	brez	pameti od doma.Sami ne vedo, zakaj gredo in	A
za seme. Ne spodobi se, da bi hodil torbar	brez	torbe okrog.Ta je zato, da vidijo ljudje, kaj	A
ničesar. Za pastirja bi bil ali pa za hlapca	brez	matere.Na svojo roko ne moreš biti nič. Ančka	A
/\ .. stran 67 . \/ bim?! Ves iz sebe sem,	brez	pameti sem... Omamila si me...	A
Nikar me ne uniči! Saj nisi tako	brez	duše in brez srca!Kaj naj počnem, če me pustiš	A
Nikar me ne uniči! Saj nisi tako brez duše in	brez	srca!Kaj naj počnem, če me pustiš?!	A
Amerikanci na odhod. Mračen dan je, čemeren in	brez	svetlobe. V krčmi sedi Žagar, oblečen po mestno	A
Jaz moram domov.	Brez	zamere torej in naj bo po Vaše v Vaši Ameriki	A
To hitro mine. Navajene ; smo živeti	brez	moških. Zavrletovka.Kaj vi!	A
Tona.	Brez	srca bi bile, če ne bi prišle vsaj do sem.	A
Madonno prekrasno za oltár; Da hodil je po svetu	brez	vére, brez Bogá, V samôti pa napósled je našel	A
prekrasno za oltár; Da hodil je po svetu brez vére,	brez	Bogá, V samôti pa napósled je našel mir srcá	A
Joče milo mi siróta Anka, Stoče milo, toži	brez	prestanka: »Oj, cvetíce, srečne vé sestríce	A
Stopa dalje po stezíci Anka, Ból premišlja svojo	brez	prestanka; Ptici vsaki žalost svojo toži, Ptici	A
sánjaj o lipi cvetoči, Moj javor, tvoj sèn je	brez	nád! Na véke od ljube te lóči Prešírok, predalek	A
Od solz so pač mu obledéla; Té očí kot da so	brez	življenja; To prihaja, brate, od trpljenja.	A
Kraljíca svetníkov, o čuj nas, o čuj! Devíca	brez	gréha spočéta, Čuj, romarjev kliče te četa!	A
življenje dala. In jaz domá, gospod sodník,	brez	dela; Brez dela pa nas jeden nima jela ... Odrvení	A
dala. In jaz domá, gospod sodník, brez dela;	Brez	dela pa nas jeden nima jela ... Odrvení, okamení	A
»Domóv! mar nič se ti še ne mudí?	Brez	olja je starka domá in solí!« A Kristus Šentpetru	A
in ženo cvetóčo Poljubit, objét za slovó.« »	Brez	mene kakó naj živíjo? Glad jih umorí in pečál	A
med njé svetník pomeče. »Hvala nébu! zdaj si	brez	vse teže. Duša, nič te več na svet ne veže.	A
stran 56 . / Pravi, dedov svojih dom ostavi.	Brez	bogastva vsakega, brez dóma, Káko láhko se po	A
svojih dom ostavi. Brez bogastva vsakega,	brez	dóma, Káko láhko se po svetu róma! Roma Solus	A
letajoč S perútmi delajo veter ... Pri vratih	brez	sape, osúplo zróč, Ko v tléh ukopán stojí Peter	A
... In	brez	slovesa sin-diják Prestópi zadnjič rodni prag	A
krstu že vso vas ‒ Vso faro sem ne mara jaz:	Brez	botre nisem še nikól Po cesti téj šla k cerkvi	A
Oj, ktéra te redíla bo?	Brez	otca, majke ‒ vêlik križ! A zdaj še botre ne	A
Tiberij tvoj se tù mudí? In kaj porečeš, ko	brez	zmage, slave Domóv privedem légije stoglave	A
dolgo v tlà porine; Ríne jo globôko v zêmljo dól	brez	kraja ‒ Glôblje, vedno glôblje ‒že je do ročaja	A
Blizu tam pač!« reče Kristus se smehljáje ‒ »	Brez	strahú užívaj, kar Bog sám ti daje!« »Oh, drugód	A
mirú? Mar osvéte prosi senca jadna Ubitega tu	brez	sledú?« »In pregnati jih, duhove nočne S prestôla	A
Hudomušno suče vranca konja, Suče ga in tepe	brez	potrebe; Hudomušno zbáda ga z ostrógoj Zdaj	A
si bržčas bil na lovu, Tam nastréljal zajcev	brez	števila, Brez števila srn, volkóv, medvédov	A
na lovu, Tam nastréljal zajcev brez števila,	Brez	števila srn, volkóv, medvédov, Pa si v Savi	A
gospôda svetla, Vse od jutra do nočí ga pili, Čaš	brez	broja od zdravíc pobili; V pôzni nôči že razhajali	A
drugi se, velí: »Naš kralj Matija naj živí!« »	Brez	krone kralja nočemo Mi krónati te hočemo!«	A
minulega časa, cvetje presnivanih sanj zdaj	brez	bodic in brez krasa: kake razlike sta zanj	A
cvetje presnivanih sanj zdaj brez bodic in	brez	krasa: kake razlike sta zanj ‒? II.	A
gledal sem, kako pred mana gine za zvezdo zvezda	brez	utrinka v noč, kako temné se jasne visočine	A
Kaj mi bilo je življenje? Zelen up, a ‒	brez	sadov. Na mojem grobu Prijatelj ali znanec	A
užilo vesen toliko in zim. Zdaj tu čepim	brez	krasa, vsem napotje ne ti, ne ti, le jaz naj	A
po zdravju hrepenela je, zaprta sama s saboj,	brez	zdravila čakala smrti grenke vsa vesela je	A
In to ni morda zvita le reklama, ocena je	brez	hlimbe ‚tout de bon’. Dejanja povedo se in akterji	A
vsem ... Na prsih sveti temu se kolajna, a drugi	brez	desnice suh in bled pred hiše hodi in otožno	A
Ob Vitovcu obstaneta: Glavar leži na tleh	brez	diha; jetnik pa poleg njega mrtev, drug drugemu	A
nemirú. A vitez Završčàn izprazni peneči kelih	brez	strahu. Temà zagrne mu poglede, mrtvaški vikne	A
Abdalah, sovraga, da golčiš kot grlicam golobec,	brez	duhá in mehko brez srčnosti! Proti vzhodu dvigne	A
golčiš kot grlicam golobec, brez duhá in mehko	brez	srčnosti! Proti vzhodu dvigne meč v desnici	A
Abdalah jo v boj poslednji vede z mečem, a	brez	šlema in oklepa ‒‒	A
Dobro si končala Tudi tvoje misli so pač ‒ misli	brez	resnice, hm, in brez telesa. Lasna, ti si zadnja	A
tvoje misli so pač ‒ misli brez resnice, hm, in	brez	telesa. Lasna, ti si zadnja!	A
8 Moja zgodovina 9 Pomlad obhaja Donava ... 10	Brez	konca 11 Neumni kes 12 O srce, kdo ume te? 13	A
le ostane večno lepa. . / . / stran 11 . /	Brez	konca In sodbe si navzkriž gredo brez sklepa	A
/ Brez konca In sodbe si navzkriž gredo	brez	sklepa zaželenega, iz misli nove misli vro,	A
usodo, da bil sem srečen enkrat vsaj! Kaj je	brez	upanja življenje, in upanje brez vere ‒ kaj	A
vsaj! Kaj je brez upanja življenje, in upanje	brez	vere ‒ kaj?! O srce, kdo ume te?	A
náuka prižiga: na solznem svetu vse je nič.	Brez	hrupa noč in dan poteka, veli mi spat, veli	A
globok, objem en sam ljubeč pomiri plaho dete	brez	glasnih besedi. Le pridi, bela smrt, in moj	A
kje! Za naju je ena resnica gotova, da ljubi	brez	vsakega upa srce. Vse solze, ki tebi namakajo	A
te nekdaj ljubil nem, ves čas sem te ljubil	brez	upa. Da tudi zdaj ne preklinjam jaz, ko sem	A
Vsak človek na svetu trpeti mora.	Brez	zatajevanja, ljubček, ni nič.« Jaz pa sem bežal	A
svojo pametjo smešiš, ko skrbno polniš posode	brez	dna. Do zemlje osrčja sva zdaj se prerila, če	A
mraka ‒ sam ne veš. Da na steni ura zaprašena	brez	nehanja bije tika-taka ‒ sam ne veš. Da te beli	A
ne ‒ čemu življenje naše od zibelke do groba	brez	miru? Čemu bridkosti in sladkosti čaše in beganje	A
kranjski gradič. En polič še pod nič, malo krače	brez	plače in poljubček vroč krasotici... In ljubček	A
vodoj poigrava. Vodice šumé in rosice pršé	brez	konca v broneno kotanjo; brezdanj je ta vir	A
nikari... ni se ti odmajala, da bi se kedaj, ej, le	brez	straha bodi, tvoja bradica lepà. Toda čuj, da	A
od vzhoda tam, črna žalost pa v duši vstaja.	Brez	svetle mi luči živeti ni moč, in iskal sem jo	A
zemljíca ima zdaj tvoje telo, zemljíca, nebó pa sta	brez	mej, ah, kje naj iščem te, povej? Oh, kje si	A
plovejo dnovi pod vrbami žalujkami. Tak misli	brez	nehanja se skrivajo, ne počivajo; se v globoko	A
Tja gori se izgubljala in bova se poljubljala	brez	konca in kraja, brez ur... III Ljubim, je rekel	A
in bova se poljubljala brez konca in kraja,	brez	ur... III Ljubim, je rekel Jehova in vstvaril	A
živelo? Ko jaz, ki mi gine mladost nevesela	brez	ljubice drage? Kajne, da bi dalo ti življenje	A
tukaj, otec moj! A jaz potujem pot ti negotov	brez	smotra, brez prijateljev, drugóv, brez sreče	A
A jaz potujem pot ti negotov brez smotra,	brez	prijateljev, drugóv, brez sreče, sam, a z dušoj	A
negotov brez smotra, brez prijateljev, drugóv,	brez	sreče, sam, a z dušoj žalostnoj. Zakaj si pravil	A
pridgar, tvoja je naloga! O, kolikrat svariš jih	brez	uspeha: »Kristjani moji, varujte se greha, Boga	A
revež ni umrl: ker polna cerkev bila je duhov.	Brez	glav so prišli iz temnih grobov in peli litanije	A
prišli iz temnih grobov in peli litanije so	brez	grl... Ej, to jo je mladenič proč udrl in ni rešitve	A
pozni uri v slovenski tudi je literaturi...	Brez	grl jih mnogo je, brez glav nič manj. Bežim	A
tudi je literaturi... Brez grl jih mnogo je,	brez	glav nič manj. Bežim pred vami, slavni morituri	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani