brez (601-700)

-	Brez	upa izgubljen!-	A
nebrójnim ljubezen svoj prih�d slaví. A kaj	brez	tebe ves ta kras!...	A
mi tožiš kakó ves svet živeti ne more	brez	vina in brez deklét ... Sezídaj na góri	A
kakó ves svet živeti ne more brez vina in	brez	deklét ... Sezídaj na góri najvišji stolp	A
srce k nebu dvíga nikoli ni svetila mi.	Brez	žarkov zárije blesteče iz megle vstane zimski	A
- Kako	brez	Tebe mi življenje gine! Več kruto, draga	A
iskàl zamàn sem v svetu tolažíla, v tem svetu	brez	ljubezni, brez srcá ... Ko ti, o draga, né	A
svetu tolažíla, v tem svetu brez ljubezni,	brez	srcá ... Ko ti, o draga, né bi me ljubila	A
Helena, pijem zdaj na tvoje zdravje. Dneva ni	brez	sončne luči in četudi zvezde zlate lepše	A
zlate lepše kakor kdaj gorijo; dneva ni	brez	tebe zame, ni brez tebe ga, Helena, Bog	A
kdaj gorijo; dneva ni brez tebe zame, ni	brez	tebe ga, Helena, Bog te živi, dekle drago	A
ne moreš - a povej, kakó bi rasle rože	brez	svetlobe sončne, in povej, kakó brez nade	A
rože brez svetlobe sončne, in povej, kakó	brez	nade moglo bi srcé živeti? Da ne srečam	A
mi omahne. O povej, kakó bi rasle rože	brez	svetlobe sončne? O povej, kakó brez nade	A
rože brez svetlobe sončne? O povej, kakó	brez	nade moglo bi srce živeti? Nebó gorí od	A
blodil ves čas, vso noč po potih neznanih	brez	pokoja; srcé izsušeno, ljubica moja, se	A
60 . / Od ulic do ulic, križem po mestu,	brez	smotra skoz zimsko noč, v obrvih ivje, roké	A
gorijo, že tiho odtod, odondod vagabundi	brez	doma, lokavi, boječi, nastopajo težko pot	A
kaj je meni, kaj je meni to življenje	brez	poljubov tvojih gorkih? Kadar bom pri oknu	A
mrjè, še komaj porojena - kaj hočem jaz	brez	njé, povej, nesrečna, zapuščena?“ ”Nelepe	A
vzglavju mlada žena - mramornat obraz, lepota	brez	življenja, le v očeh je ugašal truden plamen	A
sramote. ‚Žalostno mi je živeti, žalostno	brez	tebe, dragi; vsi me gledajo kot tujko,	A
bolestnega obraza; gleda me življenje tvoje	brez	veselja, brez pomladi, z vso ljubeznijo brezupno	A
gleda me življenje tvoje brez veselja,	brez	pomladi, z vso ljubeznijo brezupno, z	A
takó ozke in vse polomljene brví, sredi nočí,	brez	opore, brez močí in brez volje, - kakó bi ne	A
vse polomljene brví, sredi nočí, brez opore,	brez	močí in brez volje, - kakó bi ne prestopil zlahka	A
polomljene brví, sredi nočí, brez opore, brez močí in	brez	volje, - kakó bi ne prestopil zlahka plitvih	A
njem! Človek otopí, če greši kar tjà v en dan,	brez	pravega premisleka in brez modre zmernosti.	A
kar tjà v en dan, brez pravega premisleka in	brez	modre zmernosti.Tako nepremišljeno in nezmerno	A
pijem zdaj na tvoje zdravje ... Dneva ní	brez	sončne luči in četudi zvezde zlate lepše	A
zlate lepše kakor kdaj goríjo; sreče ni	brez	tebe zame, ni brez tebe je, Helena. Ne	A
kdaj goríjo; sreče ni brez tebe zame, ni	brez	tebe je, Helena. Ne ... jaz čutim, ko zrèm	A
me ne moreš ... A povéj, kakó bi rasle rože	brez	svetlobe sončne? A povej, kakó brez nade	A
rože brez svetlobe sončne? A povej, kakó	brez	nade moglo bi srcé živeti?...	A
mi omahne ... O povej, kakó bi rasle rože	brez	svetlobe sončne? O povej, kakó brez nade	A
rože brez svetlobe sončne? O povej, kakó	brez	nade moglo bi srcé živeti? 9	A
objela? še komaj porojena, -- kaj hočem jaz	brez	njé, povej, nesrečna, zapuščena?“...	A
krščanskem ... sam in truden, -- kakor ranjen sokol	brez	pomóči v jati lačnih vranov ... In globočja	A
sramote. ‚Žalostno mi je živeti, žalostno	brez	tebe, ljubček; vsi me gledajo kot tujko,	A
bolestnega obraza; gleda me življenje tvoje	brez	veselja, brez pomladi, z vso ljubeznijo brezupno	A
gleda me življenje tvoje brez veselja,	brez	pomladi, z vso ljubeznijo brezupno, z	A
A ne ... Saj rajši večno živim	brez	upa in brez nad, kot da bi v dušo tvojo	A
A ne ... Saj rajši večno živim brez upa in	brez	nad, kot da bi v dušo tvojo izlil poljub	A
bi prisvetila ... O kakó je li mogoče, da	brez	tebe mi živeti, da brez tebe, draga Franja	A
li mogoče, da brez tebe mi živeti, da	brez	tebe, draga Franja, more moje srce peti	A
trpljenje moje vredno ní? Pa boljše je, da	brez	slovesa, da zapustiš me tí molčé, mordà	A
stran 121 . / In mamá je govorila, govoríla	brez	prestanka, bógve kaj vse ... nì besede nisem	A
nebu - kam, odkod? Tisočkrat tisoč let,	brez	mirú, brez doma boči se tvoja pot! KAJ	A
kam, odkod? Tisočkrat tisoč let, brez mirú,	brez	doma boči se tvoja pot! KAJ PRAVIŠ,	A
In vendar, dèkle, ni mi srce mrlo, ko	brez	ljubezni bil je pógled tvoj! Razrušil se	A
in vendar, dèkle, ni mi srce mrlo, ko	brez	ljubezni bil je pógled tvoj!--	A
samotnih let. Zašel sem v tuje kraje, na klance	brez	počitka in postaje; kar je grenkob, to srce	A
omnibus.se/beseda) Vsebina 1. PREVARE 5	BREZ	6 MOJA LJUBEZEN 7 PELINOVA SVATBA 9 PREVARA	A
stran 5 . / 1. . / . / stran 6 . / PREVARE	BREZ	Brez tvojih ust šepetajočih, plamenečih isker	A
/ 1. . / . / stran 6 . / PREVARE BREZ	Brez	tvojih ust šepetajočih, plamenečih isker tvojih	A
ust šepetajočih, plamenečih isker tvojih rok,	brez	viharjev tvoje sape, v meni kri okameni ‒ zdivja	A
povprečje ne rabi dušo! . / . / stran 22 . /	Brez	nje te laže stlačijo v krsto, le hitro, le hitro	A
Ničesar ni več. Le uvihana puščoba ‒	brez	uvelih nagrobnic, brez epitafa o tvojem rdečičnem	A
Le uvihana puščoba ‒ brez uvelih nagrobnic,	brez	epitafa o tvojem rdečičnem pohodu, brez spomina	A
. / stran 48 . / o tvojem rdečičnem pohodu,	brez	spomina na tvoj pijani, rdečunski potres. GRANITNA	A
nekroz ‒ . / . / stran 66 . / Grobovja smrtnjakov	Brez	bolečinskih spominkov, brez kelihov krikov	A
Grobovja smrtnjakov Brez bolečinskih spominkov,	brez	kelihov krikov ‒ Solznik le za skolke živečih	A
izvreti ‒ vreti do konca zlajnati ‒ enolično,	brez	poudarkov povedati naučeno besedilo razdrabljati	A
trepeče zrak ... Tu sem, tu, kot eter lahak,	brez	glasu ... Mir Zvezda nebroj blešči pokoj, lahno	A
blešči pokoj, lahno zlati noč pod seboj. Vse	brez	glasu, polno miru ... In bolj žari se plašč Bogu	A
kropila siva megla zemljo bi zdaj ‒ mrtveca.	Brez	zelenja in življenja se razteza širna plan,	A
‒ Vedno više, bi više srce	brez	utehe ‒ vedno tiše je, tiše kot polja in lehe	A
bila ‒ ves moj duh ti sledi in vsa duša moja.	Brez	vse strasti gorko že bi k tebi srce oči nad	A
Tak do temnih daljav ogenj daljni blešči ‒ tak	brez	glasu z višav zvezda žarna blešči ‒ Večer	A
prelestna, ti veš, kako te ljubim srčno, kak	brez	tebe pusto mi življenje to!...	A
... Glej, kak zvezde bleščijo	brez	luči svetlobo po bregeh ‒ in vmes božjega strelca	A
na polju gori, zakaj roža na grmu žari? Le	brez	vonja naj kot v temi ljubav prva zbeži? Dekljičina	A
naj vas ta moj vražji napuh! Kak me gledal je	brez	besed ... ah, kaj povedal je tiho z očmi ...!	A
Zapela sinica je pesem žalostno, kak na svetu se	brez	veselja živi ... Mladenič šel tod osorej, slišal	A
srce ga teži ... Težko, težko živeti je samemu	brez	ljubice, težko, težko brez srca, ki zanj živi	A
živeti je samemu brez ljubice, težko, težko	brez	srca, ki zanj živi, ki ga ume pod trudni čas	A
polnočnih zvezd sijaj. Oči, ki ni jih moč doseči,	brez	ognja lastnega gore ‒ njih bleski so za hiš	A
polna hrepenenja, umre v bližini že tvoj čar,	brez	bujnosti in brez življenja, brez vernosti in	A
umre v bližini že tvoj čar, brez bujnosti in	brez	življenja, brez vernosti in brez prevar. Golob	A
že tvoj čar, brez bujnosti in brez življenja,	brez	vernosti in brez prevar. Golob Te oči kakor	A
bujnosti in brez življenja, brez vernosti in	brez	prevar. Golob Te oči kakor v ognju okopane	A
zmeraj, zmeraj čakal je zaman. On je, ah,	brez	domovine. No, a kaj, a kaj je to?	A
No, a kaj, a kaj je to? Da, živi se	brez	očine, a ne prašajte kako! On brez drugov je	A
živi se brez očine, a ne prašajte kako! On	brez	drugov je vdanih, skoro vsakdo mu je tuj. Src	A
volka od staje pa pastir si naj odganja! In	brez	moči je, kdor ob prošlosti živi, nikdar ne oni	A
Kamor pot ti da! Čez vso božjo zemljo,	brez	ljudi in brez okov! Rosi name in na zemljo večni	A
ti da! Čez vso božjo zemljo, brez ljudi in	brez	okov! Rosi name in na zemljo večni blagoslov	A
druga brata vzhod, zapad, zadnji ‒ srce je	brez	nad ‒ Velika družina to, ni je moč pregledati	A
Komu drag bi še bil? Bil to lepi ni čas,	brez	vse radosti mil, nevesel ‒ zlati čas! Zdaj vsa	A
zlost. . / . / stran 91 . / Oreh Mrzel zre,	brez	listja oreh v studene valove ‒ zrem jaz v svet	A
valove ‒ zrem jaz v svet brezglasno, v radost	brez	radosti. Kakor na srebrni dromlji pesem izzvenela	A
sva, veter! Kot tebe, tako življenje drvi me	brez	meje ‒ vsake dveri zaprte, nanje trkam s prošnjó	A
...	Brez	srca sem z enako mero v nesrečo sem ljudi pehal	A
zmeraj, zmeraj čakal je zaman. On je, ah,	brez	domovine. No, a kaj, a kaj je to?	A
No, a kaj, a kaj je to? Da, živi se	brez	očine, a ne prašajte kako! On brez drugov je	A
živi se brez očine, a ne prašajte kako! On	brez	drugov je vdanih, skoro vsakdo mu je tuj. Src	A
OREL Med bregovi skalnimi reka je temnela,	brez	šumenja, brez glasu k morju je hitela. Sonce	A
bregovi skalnimi reka je temnela, brez šumenja,	brez	glasu k morju je hitela. Sonce svetlo ni nikdar	A
prišla, orel zrastel, odletel je; vedno više	brez	miru, nad ves svet se vzpel je! OTOŽNOST Koliko	A
Zapela sinica je pesem žalostno, kak na svetu se	brez	veselja živi... Mladenič šel tod osorej, slišal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani