brez (801-900)

Vsi prvaki - brez nagrad!	Brez	kričeče se reklame nevsiljiv koncert prične	A
ptičjih grl neprestana pesem vre. Bistri potok	brez	plačila daje sveži mi napoj; leska radodarno	A
Varna naju vodi pot! Nočeš roke	brez	srca in brez duše ne telesa. Dragocena je zavesa	A
Varna naju vodi pot! Nočeš roke brez srca in	brez	duše ne telesa. Dragocena je zavesa razdelila	A
mladost, ki je vsa lepa, vsa podobna moji, za	brez	števila čudežnih lepot, ki dan za dnem jih gledam	A
obrnem, sanje. Plezanje po spolzkih deblih	brez.	Šepetanje podaljšuje se v kričanje in kričanje	A
jih. Kot krokarji bolščijo in delajo račune	brez	krčmarja. Sicer pa imajo prav.	A
potem, če igra kdaj je huda, saj igrati moram	brez	besed! List na oknu.	A
vedno bolje, kot gripozne travme. Minute tečejo	brez	milosti; iz omare v veži zmagoslavno vzamem	A
pa mamo slišim: Andrija, ti mu pokaži kako se	brez	rokavčkov plava!Hip preteklosti je mimo, trzast	A
možnosti na mladi, dobri robi, v visoki stárosti	brez	hude zapuščine, ki zanjo bi potomci se poklali	A
čakajo - ko bo na steni plac, bodo od šuba,	brez	skrbi, prišli na vrsto. V mislih grem od prahu	A
saj avtobus počaka in ne zdrvi takoj naprej	brez	naju, si ukradeva v podhodu pod postajo, ko	A
sploh nimajo pomena, sploh take s harfo ne, ki	brez	imena že leta so na zidu v isti pozi, smehljajo	A
se vrnil bo z izleta, sem se prebujal v jutra	brez	očeta. XIV.	A
XIV. Sem se prebujal v jutra	brez	očeta ker ni dovolj pozoren bil na skalo, čeprav	A
sluteče sanje, skozi leta sem se prebujal v jutra	brez	očeta. Nevsakdanja bivanjska lirika Mateja	A
sluteče sanje, skozi leta/sem se prebujal v jutra	brez	očeta.Ironično pa recimo v pesmi z naslovom	A
igral ga je Tom Selleck; sans mots - franc.	brez	besed; Nancy - naslov pesmi Leonarda Cohena	A
preglasim te!« Kolovrat pognala sem - v prazno,	brez	volne in brez prediva. Vrti se kot stara plesalka	A
Kolovrat pognala sem - v prazno, brez volne in	brez	prediva. Vrti se kot stara plesalka, ki vriska	A
klešejo duše iz marmorja tedaj zajočem nenadno,	brez	vzroka. Slika Tvoja krhka postava na črni	A
Vso noč. Vso dolgo noč	brez	prestanka, brez spanja, brez želje po spanju	A
Vso noč. Vso dolgo noč brez prestanka,	brez	spanja, brez želje po spanju. Moje telo je plamen	A
Vso dolgo noč brez prestanka, brez spanja,	brez	želje po spanju. Moje telo je plamen, ki hoče	A
breme življenja dalje. Morda je zato ta noč	brez	jutra lažja. Nekje jokajoče pojo petelini.	A
ne sprašujte. Lahko da je polje veliko in	brez	vode. Trgala bom bilke in pila iz njih.	A
jezik iztrgan ustom, roka odtrgana telesu, noga	brez	stopala mirovanje. Kaj boš storila z mojim drhtenjem	A
Rada imam ravne, hladne hotelske postelje	brez	zmečkanih spominov in toplih upov. Rada imam	A
Rada imam šumenje neznane reke pod oknom,	brez	želje, da bi jo še kdaj slišala. Rada imam tuje	A
Blagor mrtvim, ki jim nobena noč ne mine	brez	spanja. Roke Na koncu ostane človek sam	A
ki drhtijo kot otroci, če se teme bojijo.	Brez	misli, brez občutkov jih dolgo, dolgo boža in	A
kot otroci, če se teme bojijo. Brez misli,	brez	občutkov jih dolgo, dolgo boža in naenkrat se	A
Neko jesen je odšla in se ni vrnila.	Brez	slovesa kot lastovke, listje in čas. Ceste so	A
umazane, prav tako zvezde in listi. Jutra so	brez	sijaja. Naše potovanje Na neznani postaji	A
sem še kot si zdaj ti, spominja me mladosti	brez	toge, brez bridkosti. Spominja me čarobnih let	A
si zdaj ti, spominja me mladosti brez toge,	brez	bridkosti. Spominja me čarobnih let, ko bil	A
V delavnico sem tvojo zrl, ki bitij si rodil	brez	broja! Skrivnostno snuje roka tvoja: nikjer	A
Mati mrtva, mrtev oče, bratov nima ne sestra;	brez	domú po svetu joče, a kedó mu streho da? Ta	A
bo nevesta doma in plakala bo, pretakala bo	brez	mere solzá. A plakala bo in čakala bo sirota	A
lep tako, tako še mlad, pa že nesrečen, pa že	brez	nad! Tri hipe je sanjal o raju ljubezni, a zdaj	A
birič, ljudje hrumé in plačó otroci; a sivca	brez	čuta ne gane nič, ne hrum, ne solzá potoci.	A
kletve zavest in kazni preteče bojazen. Okrog	brez	počitka blodi vsekdar, ne vé, kam pot ga bo	A
brodarja in vesla. . / . / stran 124 . / Tako	brez	miru potuje skoz svet, usoda povsod preganja	A
sem k ljubi hodil. Kdo prešteje v vrtu rože	brez	števila? Ljuba jih je štela, ko mi ven′c je	A
nikdar mi ne bodo več. Mrzle z dalje mi brlíjo,	brez	občutka migajo; zvezde nič ne govorijo, zvezde	A
črni je pomladi zavdan. Hrast šepeta, prerok	brez	oči v višavju sliši klic. Dan je mrtev, ves	A
čudes; kje doline iz ledu in spomina? Čas je iz	brez.	Črna roža bo zavdala, prvemu na oblaku.	A
Videla bom mizo potic. Hrast šepeta, prerok	brez	oči v višavju sliši klic. XI.	A
XI. Hrast šepeta, prerok	brez	oči v višavju sliši klic. Demona so v drevo	A
Ne bom vidna tvojim očem. Le drevesu	brez	imen. Puščavnik bom, na ladjo sveto me bodo	A
podzemlja me boža. Mrtvi so rokavi rek, morja	brez	obal, grob je izbran. Nad obzorjem se spet kača	A
stoletja, zakleta je ljudi sila. Prihaja čas	brez	svetlobe, belih noči. Enakonočje se zliva v	A
belina odmeva: pastirica čred, sužnja belih	brez:	vidim, gola pobočja in v njivah bog noči sameva	A
45 . / Iskala sva vrata, ključe za ladjo	brez	dna, da bi plula, bela in ožarjena, v svet in	A
v svet in čas, ki ima steklene oči in ljudi	brez	gorja. Izkopala sva iz ruševja in mahu, z dna	A
grozno ogromnost. . / . / stran 21 . / Predmeti	brez	duše Omara z rdečimi šipami. Dolgčas spi v kotu	A
Prirodni zakoni etika??? Vesoljstvo razumeš tudi	brez	fizike. Obešenci nihajo ob brzojavnih drogovih	A
Gospod, sem kriv jaz?) »Vi ste nevarni zelo in	brez	službe sedaj, seveda poet.‒	A
za nas, ki v dnu temnic umiramo, za nas, ki	brez	pravic se upiramo. Vi pošiljate ovaduhe nad	A
žalostnejši od duše njegove. Kras. Civilizacija je	brez	srca, srce je brez civilizacije. Izmučena borba	A
Kras. Civilizacija je brez srca, srce je	brez	civilizacije. Izmučena borba.	A
Avtomobil škropi blato.	Brez	energije klonejo glave. Droben dež zla pada	A
matere nas še poznajo, naše dobre matere. Mi	brez	poguma, mi brez krvi, mi brez oči. In nad nami	A
poznajo, naše dobre matere. Mi brez poguma, mi	brez	krvi, mi brez oči. In nad nami Ti, kolesje motorja	A
dobre matere. Mi brez poguma, mi brez krvi, mi	brez	oči. In nad nami Ti, kolesje motorja se lomi	A
naokoli molčalo. . / . / stran 87 . / Ljudje	brez	src Obrazi ljudi v brezdanji praznini. V srcih	A
91 . / Moja okna to črna Moja okna so črna,	brez	luči. Moja soba samotna, brez prijatelja.	A
okna so črna, brez luči. Moja soba samotna,	brez	prijatelja. Moj kruh grenak, z žolčem napojen	A
Moja misel blesti bolj od zvezde. Grem	brez	cilja in tvoj pes name zalaja. Kons: MAS Sredi	A
narahlo pajčolan pred svojimi sanjami. Račun	brez	krčmarja. Anomalija volje.	A
. / . / stran 113 . / Grenko resnična in	brez	tolažbe Grenko resnična in brez tolažbe je misel	A
resnična in brez tolažbe Grenko resnična in	brez	tolažbe je misel na življenje. Če je kremen	A
videli strašne vrtince, mornarje na jamborih	brez	nervoznosti. Jetniki I Tiho se zbudimo v sivo	A
somraku so posinjela jim krila. Ljubim te, človek	brez	cilja! Zlata okna l Nad črnimi gozdovi ugaša	A
‒ Stojim	brez	besede. II Brez besede stojim, jaz ranjeni	A
Stojim brez besede. II	Brez	besede stojim, jaz ranjeni človek. Zlati plamen	A
ne stopi nanj. Kdor gre z nami, brat, mora	brez	iluzij in brez sanj. Šli so in so umirali pred	A
Kdor gre z nami, brat, mora brez iluzij in	brez	sanj. Šli so in so umirali pred stavbo belo	A
smo, ki ne morejo mirno ležati. Kakor sence	brez	teles v senci črnih obokov. Zakaj to tiho krvavenje	A
bi nam razsvetlilo pot. Zakaj to življenje	brez	volje, omahovanje, omagovanje pred cilji, ki	A
umirali; jokali smo; zaman. Zdaj so te oči	brez	solza, besede kot mrtvi slapovi... naša mladost	A
lesketajo mrliči, vsi moji bratje, moji mladi bratje	brez	oči! In streljam na pomoč, ker se mi vedno zdi	A
Padi, padi, padi! Ti si	brez	vrtnic. Suženj mehanike.	A
ali umira moja mati, ali kliče me moj oče?”	Brez	odgovora vršijo kakor v trudnih, ubitih sanjah	A
omahovaje klone duša in bolna želi si v tihe kraje	brez	borb in brez boja. Ne od lastnih, od tujih krivic	A
duša in bolna želi si v tihe kraje brez borb in	brez	boja. Ne od lastnih, od tujih krivic ugaša in	A
Ne od lastnih, od tujih krivic ugaša in je	brez	moči, kot ranjeno golobico zanaša jo val krvi	A
strašne rime! Vedno me spominjajo fraz, ki so	brez	vsebine ‒ polne pekoče praznine mi lažejo v	A
lažejo v obraz. O ti koraki, ti prazni koraki,	brez	smisla in brez smeri, o, to niso jesenski oblaki	A
ti koraki, ti prazni koraki, brez smisla in	brez	smeri, o, to niso jesenski oblaki, ki jih vihar	A
obhajilo Ko bo razbit že moj obraz in moja roka	brez	moči in moje srce brez krvi ‒ in nad menoj triumf	A
moj obraz in moja roka brez moči in moje srce	brez	krvi ‒ in nad menoj triumf pravice bo razprostrl	A
sem se prebudil drugi dan, bila pokrajina je	brez	pepela in v rosi polja tiho zelenela, le moj	A
mimo sklonjen, z mislijo ubito. Ne hodi vame	brez	bojazni ‒ pogum teman je, ki ga pijem, boj se	A
........................... 90 Goreči ogenj	brez	plamena ...................................	A
midva, spominjaj se najine sreče, če moreš,	brez	tihih solza. Oh, kol′kokrat poljubovala si ti	A
Sončece sije, dežek nam gre, naš mlinar pa melje	brez	vsake vode. Hojaja, hojaja, hojajaja ...	A
Hojaja, hojaja, hojajaja ... Dekle je šivala vse	brez	šivanke, fantič brez noge je skakal čez planke	A
... Dekle je šivala vse brez šivanke, fantič	brez	noge je skakal čez planke. Hojaja, hojaja, hojajaja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani