stena (1.206)

DEDAL: To je navadna predelna	stena,	kakršne smo gradili doslej.Prisluhnite	A
Očistiti svet, da bo kakor gorska	stena!	Ta prostor, zasmrajen od užitkov	A
čista, kot je nevarna in čista	stena.	Tam je sveta in groze polna tišina	A
vendar te je pri vsakem udarcu	stena	odbila, da si zanihal v praznem	A
pred mojimi očmi kakor visoka	stena,	na stežaj se bo odprla, na obé	A
kraljíca Vida? Pod Krasom, kjer	stena	skalna zijá, Kjer širi se Landrijska	A
IV Zastonj!... Visoka	stena	je med nama, ki nihče dalje in	A
/ Trdna med nama vzdiguje se	stena	′z brezna globóc′ga do strmih	A
in kak pred njo se góre ziblje	stena,	kak skale podkopuje in drevesa	A
naposled je prišl� takó. Visoka	stena	je med nama vstala, na eni	A
zdaj svetlejša stran. Visoka	stena	je med nama vstala; a takrat	A
prepozno bode pala ... Visoka	stena	je med nama vstala, na eni	A
napósled je prišl� takó! Visoka	stena	je med nama vstala, na eni	A
zdaj svetlejša stran ... Visoka	stena	je med nama vstala. A takrat	A
prepozno bode pala ... Visoka	stena	je med nama vstala, na eni	A
stran 69 . / Jutro Prebodena	stena	neba ‒ svetloba, ki seže do korenin	A
se cerkvena Móž terdna vstavi	stena.	Tako se stiskajo ovcé, Ko gladni	A
brizgajo pene od skalne stene; a	stena	skalna ostane stalna, in jaz se	A
rase iz nedogledne daljave in je	stena	temne vode, ki ga bo pritisnila	A
najnižji je, in onkraj žic je že	stena	smrekovih debel, a tudi zdaj,	A
in zgoščeval sam v sebi, lesena	stena	pa je bila samó zaslon, ki je	A
v vojašnici pred šolo, kjer je	stena	vsa polna vlažnih madežev in se	A
prenapetega hladu, odmev, ki ga	stena	temnega gozda onstran barak povečuje	A
spodaj. »Brisača je španska	stena	med nama,« je rekel.»Zdaj jo bom	A
se opral. Tam, poglejte, samo	stena	naju loči, umira Libero.Jaz vem	A
ozka, pod stezo prepad, nad stezo	stena.	In krote hudičeve morajo po tisti	A
je. Za njim je bila gola siva	stena.	- Sam sem.	A
pade v oči kaka sveže pobeljena	stena,	ki je kakor nalašč postavljena	A
Martin Urbanja pa je bil bled kot	stena;	po visečih, dolgih licih sta mu	A
sonce. Nad vasjo visoka skalnata	stena	iz poševnih skladov sivega kamna	A
kuhinje suklja dim. Nad vrati je	stena	popolnoma črna od saj, ki se svetlikajo	A
je s težavo, dotipal do stene.	Stena	je bila mrzla, mokra, sluznata	A
naperjenim revolverjem, ves bled kakor	stena.	Vsi trije se zakadijo v Žuželjča	A
mamica z otročki, hribi, severna	stena	mesta.Stena slovenstva.	A
otročki, hribi, severna stena mesta.	Stena	slovenstva.Tam čez je strašno	A
mokrih hrbtov, ki stojijo kakor	stena,	obzidje trdnjave, okrog mize,	A
žival z valujočim hrbtom, ostra	stena	na drugi strani, zdaj je ob njenem	A
ciljem. Johan Ot je prebledel kot	stena.	Doroteja je planila k Adamu in	A
in nazaj, a bližajoča se zračna	stena	ga je priklenila.Rasla je in se	A
čisto sami in čakali so, kdaj bo	stena	treščila vanje. Na drugi strani	A
podvitimi repi bežali v gozd, železna	stena	pa se je z golimi meči v rokah	A
svetovoma ni obzidja, je tanka	stena,	ki sta jo sama postavila, zdaj	A
samo kretnja zadostuje, da se	stena	v svoji prosojnosti razblini.	A
razvezujejo oblačila; stene, ki je	stena	strahu in previdnosti, ker sta	A
tanke prozorne stene, ki je njena	stena	strahu pred ranami in njegova	A
strahu pred ranami in njegova	stena	splašenega in dobro poučenega	A
zares ječi in omahne ob stebru,	stena	kašče je jeruzalemski zid, redarji	A
izdihneš, da se prepona splošči in	stena	prsnega košain dol po sobi.Potem	A
držal kozarec. Savnik je bel kot	stena	gledal predse.Tebi govorim, pička	A
enakimi odpadajočimi tapetami kot	stena	okrog njih.Samo trenutek me počakaj	A
pianinu, prav v tem prostoru. Vsa	stena	je bila tapecirana s slikami.	A
steni (to steno imenujem »ta«	stena,	drugo steno pa »druga« stena)	A
stena, drugo steno pa »druga«	stena)	, sem vedno vedel že pri drugem	A
morem čisto natančno reči, katera	stena	se pravzaprav premika, za trenutek	A
trenutek sem pomislil, da je to »ta«	stena,	vendar sem to zavratno in obtožujočo	A
mejo med steno in stropom. Prva	stena	se pojavi šele tam, kjer so temne	A
kje je zgoraj, kje spodaj, kje	stena,	kje strop? Kar zija tista luknja	A
opravimo. Potem sem opazil, da je	stena	za njegovim hrbtom polna nekakšnih	A
dvignil oči in obraz, je že bila vsa	stena	nad mano.Skoraj vodoravno je stala	A
se niža strop. Tudi nasprotna	stena	se je približevala.Spodaj z ulice	A
popustilo. Johan je bil bled kot	stena.	Marš, je rekel inšpektor, ki zdaj	A
hišo in gledala, kako se dolbe	stena,	in le premalo je bilo zidarskega	A
pri teh besedah obledel kakor	stena	in mrzel pot mu je stopil na čelo	A
je ogledal, vse je otipal, ali	stena	se nikjer ne udà, povsod je enako	A
jo je ločil sadovnjak. Severna	stena	pa se je ozirala na polja in travnike	A
poslopje pritrjeno v navpičnem in	stena	komaj čaka, da se bo otresla tega	A
čisto spredaj, kjer je mogoče	stena	iz bambusa ali heraklitnih plošč	A
so cenejše, morda pa tudi sama	stena	brez bambusa in heraklita, za	A
čeprav le vzdolž daljše stene. Ta	stena	je kos vogla odstopila kavču.	A
prostor desno in levo od duri.	Stena	na zahodni strani je odščenila	A
njima se je dvigala neprehodna	stena.	Dolgo je sedel molčeč in zamišljen	A
on jih ima. Včasi je tih kakor	stena,	drugikrat vro iz njega besede	A
zahodu se je dvigala siva meglena	stena,	ki ni obetala nič dobrega ‒ in	A
strani se je spenjala gladka, siva	stena	od vrha do tal, pred njo sredi	A
v steni ‒ kaj, če je ta visoka	stena	zagrinjalo? ‒ v kotu je slonel	A
bila nanje privezana platnena	stena,	ali drže dobro, in nekaj revskal	A
so ga slabosti, bledega kakor	stena;	kakor meh so mu šla pljuča in	A
prijazno je izza zelenja kukala bela	stena	‒ pravcata idila, balzam za oko	A
se je še ozrl na hribec. Bela	stena	ga je pozdravila in mu namignila	A
kako bi do skorjice. Kositrna	stena	se ji je zdela dokaj raskava.	A
»Kakšen pa si! Saj si bled ko	stena.	Ali si bolan?«	A
stran 56 . / Bled je bil ko	stena	in solze so mu drsele po licih	A
ščiti in nastala je nepredirna	stena,	ob katero je butalo valovje Slovenov	A
drugega v gorko mlako krvi. Mogočna	stena	bizantinskih vojakov je pokala	A
večji hudournik je treskal vanjo,	stena	se je začela umikati, nenadoma	A
se nagne, Sloveni pritisnejo,	stena	pade.Toda v istem hipu se odpro	A
ki jo je ščitila doslej živa	stena.	Zarezala se je v tolpo nagih Slovenov	A
Pred njo se je dvignila bela	stena	šolskega poslopja, da ni vedela	A
kot bič udarile težke kaplje.	Stena	dežja je bila tako gosta in silovita	A
Streha skoraj ravna. Steklena	stena	spredaj.In notri!	A
grajskega griča, katerega razorana	stena	je visela skoraj navpično ob njem	A
dvigala v ozadnju skoraj navpična	stena,	v kateri so bila vzidana težka	A
ozadju jo je zaključevala navpična	stena,	na katere vznožju so se odpirale	A
razprostiral nedaleč kakor visoka črna	stena.	Iz nekega poslopja v daljavi se	A
mi bo spet kakor ogromna črna	stena,	do neba visoka.Na ozadju te črne	A
kakor bi se mi dvignila črna	stena	pred obrazom.Po tem dolgem tavanju	A
enim samim korakom ... Toda kakor	stena	do neba je pred njim, ni je moči	A
ji je kakor senca, kakor prazna	stena,	kakor miza in stol.Če je govorila	A
kakor sama ljubica je človeku gola	stena,	na katero je v samotnih urah pisal	A
tu pa tam se je lesketala bela	stena.	In na okrog so se razprostirali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani