Pri slapi čakal jutro bo Savice, vesele ali žalostne novice. Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; junak premišlja, kak bolj spodej lena voda razgraja, kak bregove stresa, in kak pred njo se góre ziblje stena, kak skale podkopuje in drevesa, kak do nebes leti nje jeze pena! ‒