Senožet v Gorenjem lazu je ležala v breg in ljubo sonce se je upiralo z vso neusmiljeno svojo silo. Gospodična Mici pa je v brezobzirni, neolikani tej vročini morala obračati otavo, kakor so jo obračali drugi, in jo je grabila in nosila v kupe in hiteti je bilo treba ‒ zakaj na zahodu se je dvigala siva meglena stena, ki ni obetala nič dobrega ‒ in prelestno lepa bluza gospo dične Mici je dobila na hribu in ob straneh velike črne lise od potu. V zvoniku na nasprotnem griču je ura bila šest.