V njej je bivala sedaj Gradnikova Mica, teta ubeglega Gradnika: ves hrib tja do žive meje, ki se je položno spuščala v belodvorsko kotlino, je bil njena last. Od starega gradu je ostalo, razen oglednega stolpa, le še nekaj napol porušenih sten, prič nekdanjega obzidja, pod hišo pa se je v smeri proti kotlini raztezal bivši grajski vrt, ki je na eni strani prehajal v sadovnjak, na drugi pa ga je zaustavljalo skalovje grajskega griča, katerega razorana stena je visela skoraj navpično ob njem in nad njim.
Teta Mica je stanovala v svoji hišici že dolgo vrsto let, odkar je bil umrl njen oče, prvi gospodar Belega dvora.