Njen molk sta spremljala topot bosih nog po deskah poda pa pridušeno dihanje. Bil je klobec skupnega napora, ki se je tesnil in zgoščeval sam v sebi, lesena stena pa je bila samó zaslon, ki je branil, da bi se združene sile ne razpršile. Zakaj v telesih ni bilo dosti moči, a suhi udje poostrijo pritisk, se zverižijo v koničasto zmes, v oglato goščavo, da je trenje centripetalno strnjeno nekje v sredi, a je hkrati številčno razčlenjeno in vsenaokoli razmnoženo.