nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Vzemimo kot najbolj običajen primer samo dolžino. Ko sem kadarkoli poprej stopal proti tej steni (to steno imenujem »ta« stena, drugo steno pa »druga« stena), sem vedno vedel že pri drugem koraku, pravzaprav nekje nad drugim in tretjim, da mi bo pri drugi steni ostalo sedem centimetrov, če sem se pa pri tej steni obrnil na desno, pa kar dva decimetra, tako da so bile stvari razumljive in čisto enostavne in ni bilo pri tem potrebno prav nobeno razmišljanje. Ravno zato sem se zelo začudil, ko mi je sedaj nenadoma zmanjkalo prostora in sem se nepričakovano in popolnoma nepripravljen nenadoma z vso silo zaletel v drugo steno, padel, se znova skušal ujeti v ritem, ki sta ga diktirali steni, pa na svoje zaprepadenje zopet treščil v to steno, vstal in tako naprej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani