nova beseda iz Slovenije
Kolo naprej. | Tih | smeh.Kolo se postavi in se vije ob zvokih godbe | A |
žrtve dobivam eno samo plačilo: hrup žaljivk. | Tih | hrup, seveda.Ampak jaz ga dobro slišim. | A |
glavo posluša. KLEMENT: Večér je, véčer, | tih | je mrak, / besede tihe tih korak, / in srci | A |
Večér je, véčer, tih je mrak, / besede tihe | tih | korak, / in srci nama v sladki sreči / medlita | A |
pomenljivo pogleduje Milko ... besede tihe, | tih | korak. KLEMENT: Dovolj je. | A |
govoriti Gradnikove verze. Večér je, véčer, | tih | je mrak ...Ni večer, jutro je. | A |
vojni dobičkar.’ Vse prisega, da je Dobrin | tih, | sramežljiv bogatin, in Dobrin premišljuje, ali | A |
posoda, vrata, škripanje dekliških postelj, | tih | smeh in pridušeni pogovori; slišijo se samo | A |
prvaki. Tišje. Gruden je, veste ... takóle ... | tih | človek ... hodi po prstih ... smehljajoč ... mežikajoč | A |
kakor mi je pisal s Hrvaškega. Vrnil se bo | tih | in pokoren. Amerika je kakor loterija, malokdaj | A |
zdavnaj že rad bil golčal, Z velikoj težavoj je | tih | bil in molčal (Ker, kdor veliko in rad govorí | A |
. / . / stran 72 . / A sredi družbe mènih | tih | Napitnice posluša; Boj nótranji mu čitaš z líc | A |
... Po ženi beli Neža v stran Pogled obrne | tih, | plašán: Nikjér je botre tuje ní ... Na rôkah déte | A |
ni... Mir je, mir v poljani krasni, beli javor | tih, | slišati ni več šumenja, listov zelenih. Aj, | A |
sanjava. Vse v mraku mirnó, na vodnjaku samó | tih | vetrc z vodoj poigrava. Vodice šumé in rosice | A |
ko labud belogrudi, vetrc objema nas lahen in | tih. | VIII Kot na majke prsih belih detece nebore | A |
brezčutno, brezizrazno, po nebu plava mesec | tih | in bled, na črno zemljo sije neprijazno. Zato | A |
je živa svetnica! In prejkone pojde v kak | tih | samostan, in prejkone boste prosili zaman. no | A |
napréj beží ... Ko drúgi dan je zvon zvoníl je | tih | pogrèb na vási bíl; tam bríše si deklè solzé | A |
tristo leti v daljnem kraju modriján; | tih | in résen je študíral božje stvarstvo noč | A |
30 . / Kakor Diana od mrzlega mramorja - | tih | je in hladen tvoj bledi obraz; ali poglej | A |
kopreno lunino odet; in sredi cerkve, bled in | tih, | leži tam v krsti mlad menih. ”O Bog, ti | A |
19 Kakor Diana od mrzlega mrámorja -- | tih | je in hladen tvoj bledi obràz; ali pogléj | A |
kopréno lunino odét; in sredi cerkve, bled in | tih | leží tam v krsti mlad menìh ... ”O bog, | A |
Da je moj obràz otožen? Da sem | tih | in nem? Lahko, lahko ... | A |
drevored svoj dolgi, mračni sen. Pod tihim nebom | tih | je svet in truden in meglen. Moj bog, kak poln | A |
jesen! ... . / . / stran 25 . / Gozd Tako | tih | in otožen tam gozd stoji, kot vojnik razorožen | A |
Tod hodimo vrhovci. Tiho vse življenje in | tih | naš običaj.Pride poletje, žge in peče, pride | A |
korak pa v njem šumi, studenec mrzel ves in | tih | in čist je, a k srcu polje kri! Glej jasne, | A |
kmeti! . / . / stran 16 . / KAJ TAK ŽALOSTEN, | TIH | IN ZAMIŠLJEN (Narodni motiv) »Kaj tak žalosten | A |
ZAMIŠLJEN (Narodni motiv) »Kaj tak žalosten, | tih | in zamišljen sediš?« Ah, kaj takšen bi vam se | A |
korak pa v njem šumi, studenec mrzef ves in | tih | in čist je, a k srcu polje kri! Glej jasne, | A |
nedeljskem jutru oblački plavajo 52 Kaj tak žalosten, | tih | in zamišljen sediš? 54 Želja po nevesti 55 Snubači | A |
pridrvi v konfertablji. I jaz sem med ljudstvom, a | tih | in neznan ‒ mar bi žid bil kje v mestu veselem | A |
gorkejše k nam, svetiš jasneje, sonce rumeno, in | tih | spet in topel prirode je hram, od rdečih oblačkov | A |
tiho, bratje, ‒ Bog tak hoče, da ko noč sem | tih | in tuj! Dolga, dolga je zimska noč Dolga, | A |
sonca, tak v jezi viharjev v dolini ‒ takrat | tih | sem in nem in strmim ven brez konca in trepečem | A |
spomini. . / . / stran 54 . / Kaj tak žalosten, | tih | in zamišljen sediš? (Narodni motiv) »Kaj tak | A |
sediš? (Narodni motiv) »Kaj tak žalosten, | tih | in zamišljen sediš?« Ah, kaj takšen bi vam se | A |
srce veselo je! Truden, mračen, neprijazen, | tih, | odljuden zimski čas ‒ da še deklic ni nam takih | A |
zdrevenelih med malike, med prejzdajpotem in kakor | tih | kristalizirani ževideno pod slikami, ki s | A |
po silicijevih vlaknih. Njen glas je resnično | tih, | pravzaprav neslišen.Pravi, da ljubi tišino, | A |
zemljó, za plugom kmet v razoru hodi. Samoten, | tih | poslušam vetra melodijo, harmonik glas je čuti | A |
upiral, po šihtu je sklonjeno šepal domov. | Tih | je in skromen, navajen trpljenja, da skoraj | A |
moraš lakoto odeti! Ulice so puste, človek | tih | ko grob. Na oglasnih deskah vsak dan nov plakat | A |
rdeč papir ... Dve odhajajoči starki sta pričeli | tih | prepir: »Kaj boš, prav je komunistom, da jih | A |
jim reče: »Ljube prepeličke moje, log je tu še | tih | in prazen ... Jutri, preden že zapoje zvonec dan | A |
gozdom divjale ležal tolmun ves teman je in | tih; | kaplje deževne so v njem šepetale splaval iz | A |
zapojem: vedno bode živel v srcu mojem nate | tih, | otožno lep spomin... Vrhu grička cerkvica stoji | A |
pozdrav Iz daljave topel si poslal pozdrav, | tih | kot drobna solza, ki je iz oči privrela, sladek | A |
tvojim prisluškujem... Zdiš se mi žalosten in | tih. | Kaj ti teži srce? vprašujem. | A |
kot kak vojak v pozoru in kruh odvijam in sem | tih | in dober, kot tisti star Minattijev izbor. | A |
številnih izborov pesmi Ivana Minattija je Ko bom | tih | in dober; ... mimo lokomotive - pred mariborsko | A |
tulipan saj kdor ljubi, je neskončno svetel, | tih | in vdan. Pobožam ga, kadar grem mimo njega. | A |
jesenski sončni soj; poljane zapuščene, nad njimi | tih | pokoj. Nepremagljivi govori iz mene. | A |
do večera Joj, kako dolgo je še do večera, ki | tih | in zlat nas vabi iz kraja krivic, nemira v beli | A |
usmiljenju njihovemu bodi tuj, bodi samoten, bodi | tih, | veruj v samoto, a nje zaničuj! Nocoj smo poslušali | A |
zelenem, prostranem gozdu! Samó odmikaš se, samó | tih | postajaš, samó sam postajaš, sam in neviden | A |
strašnó pojó in bijejo, kličejo ga zaman. | Tih | je nad mrtvimi ocean. V kavarni Mislim nate | A |
dih, med prsmi teče pot, tvoj glas globok in | tih, | zazebe me povsod. Spet roka vodi mojo, korak | A |
znal slovenskega jezika in vedel, da beseda | tih | pomeni molčeč. Torej je bila slovenščina jezik | A |
ura v zvoniku, drugače je Šentjakobski trg ves | tih | onkraj železnih zastorov, ki so potegnjeni do | A |
nikoli pomislil, nekak čuvaj, skrit v temi; | tih | modrijan, ki se spaja s šumom smrek in borovcev | A |
majhen deček. Da, a tudi ded, ki je obenem | tih | čuvaj tu ob obali.Je star nono, a krepak mornar | A |
bolničar, ki je stal ob Leifu, ta pa je bil | tih | in kakor zmeraj vzravnan.Odpel je umazani zebrasti | A |
na ta način skušali rešiti. Prileten je bil, | tih | in miren, samó kdaj pa kdaj je bilo čuti ti | A |
samotni poti. Kdove, če je bil v mojih očeh | tih | sporazum z njegovo strašno skrivnostjo, ali | A |
koncu, zavijuga in vdolbe v breg okrogel in | tih | zaliv. Tam so se dotikale vode razvaline. | A |
portiča, ki je bil ujet med hišice in nedeljsko | tih | in zapuščen.Da, nizke hišice. | A |
takega osamljenega ali bolehnega gosta, ki je | tih | in neviden kakor senca.Ko bo sedla k večerji | A |
imel je krepka ramena, lepe roke in plahe oči. | Tih | in skromen fant.Ko ga je grbec povabil k sebi | A |
iz mraka, in glas je bil nenavaden, globok in | tih. | - Jernej, kako pa danes govoriš? - se | A |
Martin sameva. | Tih | je.Že dolgo ni spregovoril besedice. | A |
so mu vrata. Martin je stopil na mračen in | tih | hodnik.Čez ograjo je uprl pogled na spodnji | A |
krije v temne ječe. Nad stolpom ptič ko misel | tih | trepeče, na meji vzdih slovenske | A |
počasi veslal čez dolino. Dan je bil jasen in | tih. | Tam daleč v kotu je nepremično stal sivi, širokopleči | A |
Pisala mi je, da je težko, da je oče samo | tih, | da je ona bolna. Na koncu pisma pa je vedno | A |
pozabil nanj. Pa saj tudi čas stoji; negiben je in | tih, | kakor bi okamnel v tem morečem brezvetrju.Samo | A |
bil vse popoldne najbolj vase zaprt in najbolj | tih. | »Da ... | A |
prvo klop in mu rekel, da mora biti miren in | tih. | Venček se je tega nauka vestno držal: | A |
je tega nauka vestno držal: bil je miren in | tih, | tih celo, kadar ga je učitelj kaj vprašal.Izkazalo | A |
tega nauka vestno držal: bil je miren in tih, | tih | celo, kadar ga je učitelj kaj vprašal.Izkazalo | A |
govor ganil do solz. Venček je bil miren in | tih, | Šmonov Izidor in Kočarjeva Zinka pa sta komaj | A |
in se nasmihali. Toda Venc je bil resen in | tih. | Marjanca je capljala za njim, se križala in obupavala | A |
praznem prostoru v sredi slišati vsak še tako | tih | in previden korak. Neznanske razsežnosti | A |
prikovanimi galjoti tonila na dno. To je bil mrtvaško | tih | pogreb.Galjotom so pred bitko vtaknili v usta | A |
Vsi znaki so bili tu: fanta bo pobralo. Tako | tih | je bil garjavec, tako žalosten, tako je sopel | A |
temnih pročelij hiš, iz katerih je prihajal | tih, | neviden šum, važnejši od snopov avtomobilskih | A |
je vrnil s taborjenja sicer zdravo zagorel, a | tih | in odljuden, kot ni bil še nikoli.Po večerji | A |
Turbanovih umetnijah. Le Bussolin je ostal | tih | in zamišljen. Plešec je bil tako dobro razpolože | A |
hujši od joka in kričanja. To je bil temen in | tih | obup. To sem videl šele pozneje. | A |
zapisuje v fonde. Arhiv je neskončno velik in | tih | brez oken in vrat in tal in stropa in sten. | A |
močjo in čutil je, kako ga žge v tilnik. Nežen, | tih | dan.Oglasili so se črički. | A |
korakih na hodniku je spoznal, da se mu ne bliža | tih | korak medicinske sestre. »Šta bi, zemo?«ga je | A |
ostra bolečina v senceh opomnila, da mora biti | tih, | zato ga je skoraj šepetaje poslal v tri pizde | A |
oprava, kje pokritje prvih potrebščin? Prav | tih | je postal Ivan in nevoljen je priznal, da je | A |
Židu, naj zapusti izbico in zdaj se je pričel | tih | pogovor o važnih stvareh: o vojski, o Podjebradu | A |
gledala; Avguštin je bil, dasitudi iz začetka | tih | in plašen, vendar kmalu dobre volje, in ko je | A |
proti domu.« Avguštin si je podprl glavo in je | tih | poslušal Pezdirja. Strašno mu je vrelo po glavi | A |
skalami, je postal sčasoma surov kakor bor in | tih | kakor skala. In da po pravici povemo, nobeden | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |