nova beseda iz Slovenije

tih (1.093)


Kolo naprej.      Tih      smeh.Kolo se postavi in se vije ob zvokih godbe  A
žrtve dobivam eno samo plačilo: hrup žaljivk.      Tih      hrup, seveda.Ampak jaz ga dobro slišim.   A
glavo posluša. KLEMENT: Večér je, véčer,      tih      je mrak, / besede tihe tih korak, / in srci  A
Večér je, véčer, tih je mrak, / besede tihe      tih      korak, / in srci nama v sladki sreči / medlita  A
pomenljivo pogleduje Milko ... besede tihe,      tih      korak. KLEMENT: Dovolj je.   A
govoriti Gradnikove verze. Večér je, véčer,      tih      je mrak ...Ni večer, jutro je.   A
vojni dobičkar.’ Vse prisega, da je Dobrin      tih,      sramežljiv bogatin, in Dobrin premišljuje, ali  A
posoda, vrata, škripanje dekliških postelj,      tih      smeh in pridušeni pogovori; slišijo se samo  A
prvaki. Tišje. Gruden je, veste ... takóle ...      tih      človek ... hodi po prstih ... smehljajoč ... mežikajoč  A
kakor mi je pisal s Hrvaškega. Vrnil se bo      tih      in pokoren. Amerika je kakor loterija, malokdaj  A
zdavnaj že rad bil golčal, Z velikoj težavoj je      tih      bil in molčal (Ker, kdor veliko in rad govorí  A
. / . / stran 72 . / A sredi družbe mènih      tih      Napitnice posluša; Boj nótranji mu čitaš z líc  A
... Po ženi beli Neža v stran Pogled obrne      tih,      plašán: Nikjér je botre tuje ní ... Na rôkah déte  A
ni... Mir je, mir v poljani krasni, beli javor      tih,      slišati ni več šumenja, listov zelenih. Aj,  A
sanjava. Vse v mraku mirnó, na vodnjaku samó      tih      vetrc z vodoj poigrava. Vodice šumé in rosice  A
ko labud belogrudi, vetrc objema nas lahen in      tih.      VIII Kot na majke prsih belih detece nebore  A
brezčutno, brezizrazno, po nebu plava mesec      tih      in bled, na črno zemljo sije neprijazno. Zato  A
je živa svetnica! In prejkone pojde v kak      tih      samostan, in prejkone boste prosili zaman. no  A
napréj beží ... Ko drúgi dan je zvon zvoníl je      tih      pogrèb na vási bíl; tam bríše si deklè solzé  A
tristo leti v daljnem kraju modriján;      tih      in résen je študíral božje stvarstvo noč  A
30 . / Kakor Diana od mrzlega mramorja -      tih      je in hladen tvoj bledi obraz; ali poglej  A
kopreno lunino odet; in sredi cerkve, bled in      tih,      leži tam v krsti mlad menih. ”O Bog, ti  A
19 Kakor Diana od mrzlega mrámorja --      tih      je in hladen tvoj bledi obràz; ali pogléj  A
kopréno lunino odét; in sredi cerkve, bled in      tih      leží tam v krsti mlad menìh ... ”O bog,  A
Da je moj obràz otožen? Da sem      tih      in nem? Lahko, lahko ...  A
drevored svoj dolgi, mračni sen. Pod tihim nebom      tih      je svet in truden in meglen. Moj bog, kak poln  A
jesen! ... . / . / stran 25 . / Gozd Tako      tih      in otožen tam gozd stoji, kot vojnik razorožen  A
Tod hodimo vrhovci. Tiho vse življenje in      tih      naš običaj.Pride poletje, žge in peče, pride  A
korak pa v njem šumi, studenec mrzel ves in      tih      in čist je, a k srcu polje kri! Glej jasne,  A
kmeti! . / . / stran 16 . / KAJ TAK ŽALOSTEN,      TIH      IN ZAMIŠLJEN (Narodni motiv) »Kaj tak žalosten  A
ZAMIŠLJEN (Narodni motiv) »Kaj tak žalosten,      tih      in zamišljen sediš?« Ah, kaj takšen bi vam se  A
korak pa v njem šumi, studenec mrzef ves in      tih      in čist je, a k srcu polje kri! Glej jasne,  A
nedeljskem jutru oblački plavajo 52 Kaj tak žalosten,      tih      in zamišljen sediš? 54 Želja po nevesti 55 Snubači  A
pridrvi v konfertablji. I jaz sem med ljudstvom, a      tih      in neznan ‒ mar bi žid bil kje v mestu veselem  A
gorkejše k nam, svetiš jasneje, sonce rumeno, in      tih      spet in topel prirode je hram, od rdečih oblačkov  A
tiho, bratje, ‒ Bog tak hoče, da ko noč sem      tih      in tuj! Dolga, dolga je zimska noč Dolga,  A
sonca, tak v jezi viharjev v dolini ‒ takrat      tih      sem in nem in strmim ven brez konca in trepečem  A
spomini. . / . / stran 54 . / Kaj tak žalosten,      tih      in zamišljen sediš? (Narodni motiv) »Kaj tak  A
sediš? (Narodni motiv) »Kaj tak žalosten,      tih      in zamišljen sediš?« Ah, kaj takšen bi vam se  A
srce veselo je! Truden, mračen, neprijazen,      tih,      odljuden zimski čas ‒ da še deklic ni nam takih  A
zdrevenelih med malike, med prejzdajpotem in kakor      tih      kristalizirani ževideno pod slikami, ki s  A
po silicijevih vlaknih. Njen glas je resnično      tih,      pravzaprav neslišen.Pravi, da ljubi tišino,  A
zemljó, za plugom kmet v razoru hodi. Samoten,      tih      poslušam vetra melodijo, harmonik glas je čuti  A
upiral, po šihtu je sklonjeno šepal domov.      Tih      je in skromen, navajen trpljenja, da skoraj  A
moraš lakoto odeti! Ulice so puste, človek      tih      ko grob. Na oglasnih deskah vsak dan nov plakat  A
rdeč papir ... Dve odhajajoči starki sta pričeli      tih      prepir: »Kaj boš, prav je komunistom, da jih  A
jim reče: »Ljube prepeličke moje, log je tu še      tih      in prazen ... Jutri, preden že zapoje zvonec dan  A
gozdom divjale ležal tolmun ves teman je in      tih;      kaplje deževne so v njem šepetale splaval iz  A
zapojem: vedno bode živel v srcu mojem nate      tih,      otožno lep spomin... Vrhu grička cerkvica stoji  A
pozdrav Iz daljave topel si poslal pozdrav,      tih      kot drobna solza, ki je iz oči privrela, sladek  A
tvojim prisluškujem... Zdiš se mi žalosten in      tih.      Kaj ti teži srce? vprašujem.   A
kot kak vojak v pozoru in kruh odvijam in sem      tih      in dober, kot tisti star Minattijev izbor.   A
številnih izborov pesmi Ivana Minattija je Ko bom      tih      in dober; ... mimo lokomotive - pred mariborsko  A
tulipan saj kdor ljubi, je neskončno svetel,      tih      in vdan. Pobožam ga, kadar grem mimo njega.  A
jesenski sončni soj; poljane zapuščene, nad njimi      tih      pokoj. Nepremagljivi govori iz mene.   A
do večera Joj, kako dolgo je še do večera, ki      tih      in zlat nas vabi iz kraja krivic, nemira v beli  A
usmiljenju njihovemu bodi tuj, bodi samoten, bodi      tih,      veruj v samoto, a nje zaničuj! Nocoj smo poslušali  A
zelenem, prostranem gozdu! Samó odmikaš se, samó      tih      postajaš, samó sam postajaš, sam in neviden  A
strašnó pojó in bijejo, kličejo ga zaman.      Tih      je nad mrtvimi ocean. V kavarni Mislim nate  A
dih, med prsmi teče pot, tvoj glas globok in      tih,      zazebe me povsod. Spet roka vodi mojo, korak  A
znal slovenskega jezika in vedel, da beseda      tih      pomeni molčeč. Torej je bila slovenščina jezik  A
ura v zvoniku, drugače je Šentjakobski trg ves      tih      onkraj železnih zastorov, ki so potegnjeni do  A
nikoli pomislil, nekak čuvaj, skrit v temi;      tih      modrijan, ki se spaja s šumom smrek in borovcev  A
majhen deček. Da, a tudi ded, ki je obenem      tih      čuvaj tu ob obali.Je star nono, a krepak mornar  A
bolničar, ki je stal ob Leifu, ta pa je bil      tih      in kakor zmeraj vzravnan.Odpel je umazani zebrasti  A
na ta način skušali rešiti. Prileten je bil,      tih      in miren, samó kdaj pa kdaj je bilo čuti ti  A
samotni poti. Kdove, če je bil v mojih očeh      tih      sporazum z njegovo strašno skrivnostjo, ali  A
koncu, zavijuga in vdolbe v breg okrogel in      tih      zaliv. Tam so se dotikale vode razvaline.   A
portiča, ki je bil ujet med hišice in nedeljsko      tih      in zapuščen.Da, nizke hišice.   A
takega osamljenega ali bolehnega gosta, ki je      tih      in neviden kakor senca.Ko bo sedla k večerji  A
imel je krepka ramena, lepe roke in plahe oči.      Tih      in skromen fant.Ko ga je grbec povabil k sebi  A
iz mraka, in glas je bil nenavaden, globok in      tih.      - Jernej, kako pa danes govoriš? - se  A
Martin sameva.      Tih      je.Že dolgo ni spregovoril besedice.   A
so mu vrata. Martin je stopil na mračen in      tih      hodnik.Čez ograjo je uprl pogled na spodnji  A
krije v temne ječe. Nad stolpom ptič ko misel      tih      trepeče, na meji vzdih slovenske  A
počasi veslal čez dolino. Dan je bil jasen in      tih.     Tam daleč v kotu je nepremično stal sivi, širokopleči  A
Pisala mi je, da je težko, da je oče samo      tih,      da je ona bolna. Na koncu pisma pa je vedno  A
pozabil nanj. Pa saj tudi čas stoji; negiben je in      tih,      kakor bi okamnel v tem morečem brezvetrju.Samo  A
bil vse popoldne najbolj vase zaprt in najbolj      tih.      »Da ...  A
prvo klop in mu rekel, da mora biti miren in      tih.     Venček se je tega nauka vestno držal:   A
je tega nauka vestno držal: bil je miren in      tih,      tih celo, kadar ga je učitelj kaj vprašal.Izkazalo  A
tega nauka vestno držal: bil je miren in tih,      tih      celo, kadar ga je učitelj kaj vprašal.Izkazalo  A
govor ganil do solz. Venček je bil miren in      tih,      Šmonov Izidor in Kočarjeva Zinka pa sta komaj  A
in se nasmihali. Toda Venc je bil resen in      tih.     Marjanca je capljala za njim, se križala in obupavala  A
praznem prostoru v sredi slišati vsak še tako      tih      in previden korak. Neznanske razsežnosti  A
prikovanimi galjoti tonila na dno. To je bil mrtvaško      tih      pogreb.Galjotom so pred bitko vtaknili v usta  A
Vsi znaki so bili tu: fanta bo pobralo. Tako      tih      je bil garjavec, tako žalosten, tako je sopel  A
temnih pročelij hiš, iz katerih je prihajal      tih,      neviden šum, važnejši od snopov avtomobilskih  A
je vrnil s taborjenja sicer zdravo zagorel, a      tih      in odljuden, kot ni bil še nikoli.Po večerji  A
Turbanovih umetnijah. Le Bussolin je ostal      tih      in zamišljen. Plešec je bil tako dobro razpolože  A
hujši od joka in kričanja. To je bil temen in      tih      obup. To sem videl šele pozneje.  A
zapisuje v fonde. Arhiv je neskončno velik in      tih      brez oken in vrat in tal in stropa in sten.  A
močjo in čutil je, kako ga žge v tilnik. Nežen,      tih      dan.Oglasili so se črički.  A
korakih na hodniku je spoznal, da se mu ne bliža      tih      korak medicinske sestre. »Šta bi, zemo?«ga je  A
ostra bolečina v senceh opomnila, da mora biti      tih,      zato ga je skoraj šepetaje poslal v tri pizde  A
oprava, kje pokritje prvih potrebščin? Prav      tih      je postal Ivan in nevoljen je priznal, da je  A
Židu, naj zapusti izbico in zdaj se je pričel      tih      pogovor o važnih stvareh: o vojski, o Podjebradu  A
gledala; Avguštin je bil, dasitudi iz začetka      tih      in plašen, vendar kmalu dobre volje, in ko je  A
proti domu.« Avguštin si je podprl glavo in je      tih      poslušal Pezdirja. Strašno mu je vrelo po glavi  A
skalami, je postal sčasoma surov kakor bor in      tih      kakor skala. In da po pravici povemo, nobeden  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA