Ljudstvo moli; še za me dva al tri vsaj očenaše, eno svečko za srce, če mu ktera plapola še.
V vesni Že zopet prihajaš gorkejše k nam, svetiš jasneje, sonce rumeno, in tih spet in topel prirode je hram, od rdečih oblačkov nebo ozarjeno. Prerojena v njih sveti zapadna se stran, tak nam upanja polno je novo življenje, ‒ čez golo vejevje zefir gre plašan, a že čuti v njem bujno zelenje.