tih (101-200)

bridkosti, ali od tistega časa je postal še bolj	tih	in osoren; le hčerke se je oklenilo njegovo	A
Mišku je bilo nekako tesno, ves večer je bil	tih	in pogostoma je plašno pogledoval skozi okno	A
Ljubljano. Zdaj pa je to vse minilo; Zalog je	tih	in zapuščen.Tako imenovani kanal je voda zablatila	A
močil droben dež. Nad Slamno vas se je spustil	tih	večer.Hiše in vrtove je objela noč, in ko se	A
izgubil hrvatskega tovariša, je postal še bolj	tih.	Mnogo je mislil na ubogega reveža.	A
Iskal je stezo. Gozd je bil	tih.	Nobenega glasu in bilo slišati.	A
Katera? je potem vprašal doma, zdaj že ves	tih	in miren. Fana je pokazala na Ano.	A
takrat Marko, zblaznel je, a prej je bil tako	tih	in miren. Groza je bilo človeka njegovih izbuljenih	A
Po obedu se je potil v goro.	Tih	in zamišljen je šel preko Medvedjega Dola, ne	A
posmejem. Sedel je pri Ljubici ves mračen in	tih.	In slišala sem, kako je iz zgibkov, vrask in	A
ostrešju, po Vazkovih podpla . / . / stran 612 . /	tih,	po naraščajočem ognju.Nemir se ga je polastil	A
ne more biti dveh kož, a on jih ima. Včasi je	tih	kakor stena, drugikrat vro iz njega besede kakor	A
gostilna skoro brez gostov. Počivalnik mrk in	tih.	Izpraznila se mu je četrt, izpraznila čaša, tedaj	A
« »Hardun!« je rekel Smuk, da ni bil čisto	tih,	in se je popraskal pod klobukom. »Haha,« se	A
Šel si je natakat in je v tem početju tičal	tih	in podzavesten, pa vendar točen odgovor, da	A
način iznebil predsedstva »Strune«, je bil zelo	tih	in resen.Primanjkljaj petinšestdeset kron in	A
pobrisali proti Trstu?« Tonček ni dal odgovora,	tih	je gnal junico. »Žandar te ni pogledal, to je	A
družino, pridružil se je kosilu. Bil je resen,	tih	mož.Tem zgovornejša je bila sestra Lenčka, kakor	A
Stanku je upadel up, da se izmuzne očetu.	Tih	srd mu je vrel v srcu. Oštir je prinesel vina	A
intervencije! Gospod soprog naj bo kar lepo	tih	in zadovoljen, drugod bi ga bili že davno obesili	A
v grlo, nego tri dni, ne dosti manj, je bil	tih	in zamišljen, in ko so opoldne imeli češpljevce	A
druge starine. Pri živini in vozeh seljak,	tih,	miren, preudaren; okoli stojnic ženstvo; vmes	A
deček: da le ni imel praznega gobčka, pa je bil	tih	in zadovoljen. Ležal je v košarici in Gašper	A
bukovju. Tiho je plul po dolini, kakor je bil	tih	potok pod njim, kakor moj korak po kolovozu	A
podom in celo mogočni petelin je sedel na plotu	tih	in zamišljen. Ko je Jančar odprl vrata, se žena	A
. / . / stran 48 . / »Najbolj žalosten in	tih	je bil nas.Drugi so peli in vriskali.	A
ukazal naliti dragega olja, da bo od luči kipel	tih	vonj, ko bo bivala ona pri njem.Nato je hitel	A
Nenadoma pa se pretoči po vrstah Slovenov	tih,	zategel vzklik začudenja in bojazni: »Huni!	A
Teodora je odšla, krog ustnic ji je poigraval	tih	smeh, doklèr ni glasno zadonel, ko je legla	A
udeležil celo nadučitelj, ki je sicer bival	tih	in skrbi poln sredi številne družinice.Mara	A
globoko iz polnih prsi, rajski glas Eve, nizek,	tih,	zapeljiv, se ji je v resnici izvijal iz tesnobnega	A
težko temino Čisto od blizu mi je prišepnil	tih	glas: "Bani!" Počasi, potrpežljivo, kakor	A
pod seboj. Vogel hoste na klancu nad vasjo,	tih,	miren v prvem soncu. Valoveča gmajna še prazna	A
Tine zdaj leži čisto mirno.	Tih	je.Negiben.	A
prisotnimi tržani je bil tudi mizar Dimesch,	tih	in miren človek, ki ga je, žal, bilo dolgoletno	A
Preden doseže vrtna vratca, zasliši za seboj	tih,	zadržan glas. »Gospod Gradnik!«	A
in ne oči. Zakaj oči niso gledale otroško;	tih	in skoro strog je bil njih pogled in za njim	A
nato nikoli več; komaj da se še spominjam, kako	tih	in trepetajoč je bil glas njenih besed ... in	A
oči; narahlo je upognjena glava, na ustnicah	tih	smehljaj; kakor roža je Anka sredi polja, kakor	A
pa so poznale pot in noči ga ni bilo strah.	Tih	in žalosten je bil gozd kakor njegove misli	A
Franc!“ . / . / stran 228 . / Njen glas je bil	tih,	da bi ga ne slišal človek, ki bi stal ob postelji	A
dom?“ je premišljeval. ”Ali je še zmerom tako	tih	in prijazen v svoji samoti, kakor je bil nekdaj	A
Kakšen je moj oče? Ali je še zmerom tako	tih	in resen njegov obraz?Rad bi mu segel v roko	A
zahvalil Boga, kadar prestopim prag.“ Glas je bil	tih,	vzdihujoč, zamolknil je v samoti kakor poslednji	A
ob igri in smehu zamišljen. Ves ljubezniv in	tih	je bil, nič ni bilo na njem neprikupnega, ali	A
korak. Časih je po ves teden sam, le delo mu je	tih	tovariš; ne reče besede, ne pozdravi me, tudi	A
neomadeževane radosti mi je bilo usodilo življenje ...	Tih	somrak je bil v izbi, okna so bila zagrnjena	A
niso več zanjo, ni jim bila več strašna, celo	tih	smehljaj je bil na njenih brezzobih ustnicah	A
...“	Tih	glas, ljubezni poln in žalosten, je vztrepetal	A
bila zaklenjena; odmevalo je po cerkvi kakor	tih	jok, iz njegovega srca izrvan. Takrat se	A
in dejanja. Ob takih urah je slonel za mizo	tih	in zamaknjen. Res je bilo treba časih zaradi	A
vsej dolini se je slišalo, zato ker je bil tako	tih	in teman večer.Stokalo je po vsej dolini in	A
daljavo, hrib se je vzdigal za hribom in sam	tih,	miren gozd.Tja bi šel človek, izgubil se in	A
je skoraj usehel gubíl v belem pesku. Vroč in	tih	dan je bil v maju; blizu je bila prezgodnja	A
roke prekrižane na prsih, glavo malo upognjeno,	tih	smehljaj na ustnicah.Tudi smehljaj sestre Cecilije	A
poklonila sestra Cecilija, roke prekrižane na prsih,	tih	smehljaj na ustnicah. »Bog poplačaj	A
Katica, zgodilo se je...« Glas mu je bil hripav in	tih,	ni mogel iz grla.Katica se je ozrla in mu je	A
deležen!“ Kakor že mnogokdaj sem stal pred njo	tih	in osramočen.Šla sva dalje; jaz sem gledal v	A
prekipevanja polno veselega, zadovoljnega zdravja.	Tih	je vrt.Kdo se izprehaja po belih gredah?	A
bled; le krog ustnic je še narahlo trepetal	tih	in miloben smehljaj, kakor daljnodaljen lep	A
Midva ne!“ Miloresen, topel je bil njen glas,	tih	njen pogled.Kako sem ji bil hvaležen za tisto	A
Šel sem z njima. Dom,	tih,	prijeten, nekako skrit in zasenčen, je razodeval	A
radost. . / . / stran 164. . / Trg pa je bil	tih	in prazen, kakor cerkev po litanijah; nobenega	A
izpregovorila, je bil zelo miren, globok in	tih	njen glas. ”Koliko je bilo že besed, koliko	A
mirnem razlaganju Ofelije, se ga je loteval	tih	nemir. Nagnil je glavo in je izpregovoril jecljaje	A
Vsa bela so bila tista lica, vsa deviška, ves	tih	in deviški je bil njen sramežljivi pogled.Ampak	A
”Lepa reč!“ Nič ni odgovoril Jareb,	tih	in upognjen je stopil v urad. Ogovoril ga je	A
Krčmar ga ni slišal; stal je tam v črni suknji,	tih	in trd, kakor pravičen sodnik. Tedaj je vzkrikni	A
cigan je sedel v svojem temnem kotu samoten in	tih;	nikogar ni bilo, da bi poslušal njegove pesmi	A
so se ozrli nanj, on pa je gledal na cesto in	tih	smehljaj se je prikazal na njegovih ustnih.	A
Martinov je hitel v noč, Elija pa je stal na poti,	tih	in trd, kakor od kamna.Ali nenadoma ga je spreletela	A
glavo ... Bodi oprezen, človek, bodi oprezen in	tih!	Zakaj mnogo je naših kulturnih zavodov, mnogo	A
od zelenih travnikov, od razoranega polja;	tih	pozdrav, tiha pesem je bila v njem ... ”Travnik	A
se je v hrib, Hanca se je vračala v globel.	Tih	in plašen je bil njegov glas, ko se je poslavljal	A
na faro, zato ker sem mislil --“ Glas je bil	tih	in plah, besede so mu zastale.”Le delaj dalje	A
. / . / stran 146 . / Njen glas pa je bil	tih	in ni se mu še upala pogledati v obraz.	A
”Mati!“	Tih	in mračen, kakor poprej, je bil plamen njenih	A
napravljena: postaren zakonski par, dolgočasen in	tih;	šele pozno po večerji se je ženi razvezal jezik	A
Joj meni! Mehak in	tih	je tvoj korak in v sonce gre; težak pa je moj	A
”Marta!“ En sam glas je še zaklical,	tih	in miren; zaklical je zvonko in mehko, kakor	A
kjer je tako temà ...“ Martin pogled je bil	tih	in resen, odgovorila ní, tudi se ni ozrla, ko	A
razredu; najpridnejši, najspodobnejši, zmerom	tih,	miren in resen.Zaradi teh čednosti ga sošolci	A
poročajo časopisi, da je bil zmerom spodoben,	tih,	miren in resen, s kratko besedo: čemeren.Petošolci	A
mojo streho ...“ Katehet, v belem oblačilu, ves	tih	in blag, je hodil počasi od druge do druge,	A
stran. Tam je sedel bratranec Artur osamljen in	tih;	gledal je prédse na mizo in je držal v roki	A
nji, na vsem njenem visokostnem bitju je bil	tih,	vdan, pobožen odsev obličja same Matere božje	A
je molčal in trepetal. Vrt, prej tako velik,	tih,	prijazen, se je odmaknil v daljno, sovražno	A
naslikala v noč: in tudi njen glas, mehak in	tih,	je bil porojen iz tihe, mehke noči in v njenih	A
nasmehnil Kačur žalostno, ko je stopil iz farovža. ”	Tih	človek je, ampak trd, trd!Z njim naposled ne	A
ženska in edino, kar je Kačurja motilo, je bil	tih,	nekoliko prezirljiv nasmešek na njenih ustnicah	A
”Pridem!“ Park je bil	tih,	samoten; zmerom niže je legala megla na golo	A
silo onemoglega srca. Ponižen je bil pred njo,	tih	in teman; toda kadar se je okrenila in je šla	A
videl, prerekal se z njim, kakor je bil trd in	tih;	nazadnje sem se mu skril v tesno sosedovo kamrico	A
zaspiš, kadar je tako miren tvoj obraz, tako	tih,	kakor ta svetla noč, me pokliče glas od zunaj	A
več bojazni v tvojih očeh, mir je tam, tako	tih	in tuj, da si želim bojazni; zakaj življenje	A
vzglavju do jutra in nič me ne bo strah, da bo tako	tih	tvoj obraz in da bodo zaprte tvoje oči; vedel	A
plesnobi, časih celo po mrličih. Gost je bil	tih	in plah, oziral se je postrani in je plačal	A
resno in zamišljeno; razgovor je bil izpočetka	tih	in miren, nekaj prazničnega je ležalo v zraku	A
”- pa mi je umrl fant, ubožec.	Tih	je bil in priden ... no!Kadar pride vaš fant mimo	A
svinčnik, da bi risal njen obraz, kakor je bil	tih	in miren v smrti.Začel sem težko in trudoma	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani