tih (201-300)

/ stran 231 . / Njegov glas je bil slab in	tih,	podoben težkemu, neenakomernemu dihanju.Ali	A
je odgovorila Metka in njen glas je bil zdaj	tih	in plašen; leglo ji je bilo nekaj težkega na	A
je vprašala Metka, toda njen glas je bil tako	tih	in nerazločen, da ga je čula komaj sama.	A
”Ali si bolna?“ Glas je bil čisto drug,	tih	in skrivnosten, pol hudomušno, pol sočutno so	A
vam storila?“ Samo še prosil je njen glas,	tih	in slab; telo je trepetalo, belo, nežno, še	A
Siv in pust je bil; kakor zlovešča senca,	tih	in sključen je hodil po izbah in dvoranah; kamor	A
belejši njen beli vrat. Glas njegov je bil	tih	in plah, ker si ni upal vzdramiti sanj, ki so	A
mladikami zmagoslavno pot, klicali mu hozana, je bil	tih	in žalosten pogled njegovih svetlihoči; gledal	A
na ženo z izbuljenimi, topimi očmi. Miren in	tih,	kakor od smrti same blagoslovljen, je bil njen	A
Molčala sta, njen obraz pa je bil ves resen in	tih	-- nenadoma je bil mlajši in nežnejši, zasvetila	A
Tam mimo je prišel. A ko je šel ves	tih	in plah, je zaječalo pod bori, tik kraj ceste	A
ne tisti, ki plane kakor plamen proti nebu;	tih	spomin, ki se vzdrami ob rahlem klicu, trene	A
je zelo natanko in vidi prej nego oči ... Tako	tih	še ni bil moj otrok; to je utrujenost, ne resnoba	A
se je svetila izza temnega listja na vrtu.	Tih	večer je bil; samo od hleva sem se je pridušeno	A
znamenje, zasije iz oči, pokliče na ustnice	tih	smehljaj.Srečujemo se po naključju, ne vemo	A
da bi začul sredi gnusa in strahote lahen,	tih,	nenaden zvok, ki bi me spominjal na pesem zvonov	A
pa živel nadalje . / . / stran 34 . / miren,	tih	in vdan, kakor je bil pač vajen; zvesto je ubogal	A
po starikavo sključen in zgrbljen. Sam zase,	tih	in zamišljen se je igral s prahom, ki ga je	A
sanjal do smrti. Tam sedi gospodar: truden,	tih,	zlovoljen; tam hlapec: čemeren, mrk - »bilo	A
gledal od daleč na te žalostne kraje, je bil ves	tih	in oprašen in še sonce, še to visoko sonce je	A
videla nikoli več. - Zato je zdaj tako pust in	tih	ta moj samotni dom.« Marko je poslušal	A
vidi izza vejevja po dolini...“ Njen glas je bil	tih	in zamolkel. Tukaj je sedel morda z njo v	A
nikoli več ne! Dioniz leži pod snegom trd in	tih,	Jacinta šiva obveze in joka.	A
ko je izpregovorila, je bil njen glas tako	tih,	da sem komaj razumel. ”Odpusti mi, če sem	A
gledale name, so govorile z menoj; pogled je bil	tih	in žalosten, zamolkle so bile besede, mukoma	A
je hkrati lahko bral, molil in spal. Luka,	tih,	zamišljen Kraševec, čokat in trd, je bil pokleknil	A
zagrnil okna. Zunaj je pršil jesenski dež,	tih	in mrzel, blato na cesti je segalo do gležnjev	A
sta se jasno in dolgo pogledala iz oči v oči;	tih	strah je bil v njenih, v njegovih tiha bolest	A
najboljši učenec našega razreda; priden, nadarjen,	tih.	Učitelji so ga ljubili, tudi sošolci so ga imeli	A
je drugače čisto spodoben in pameten človek,	tih	in len; edino če so klicali paglavci za njim	A
obolel. Ko je vstal, ob pozni jeseni, je bil	tih	in miren, kakor človek, ki je zgodaj spoznal	A
glasen. ‚No, Mihec, kaj pa ti, da si tako sam in	tih	in da se skrivaš v kot?Ali te je morda strah	A
Šla sta. Velik in	tih	je bil park, tihi so bili ljudje, ki so se skrivali	A
Kuštrinov ves drugačen, bolj pohleven sicer, bolj	tih	in skromen, toda kakor vzrasel iz naših tal	A
trepalnic je sijal pogled na Slivarja. Miren in	tih	pogled, ki se ni vznemiril nikoli več in ki	A
bila en kratek pozdrav, en topel pogled, en	tih	smehljaj. Vroča mi je prihitela naproti,	A
Prišel je mimo mlina, ki je stal prijazen in	tih	ob potoku med visokimi vrbami.Narahlo je pošumevala	A
”Kaj nisi slišal? Zašuštelo je, zašepetalo,	tih	glas iz noči; skoro sem razločila besede.“	A
širil zmerom bolj in se razlezel naposled v	tih,	prešeren smeh. ”Kaj pa ti, poštar, po teh	A
je zmerom bolj in se je razlezel naposled v	tih,	prešeren smeh. ”Ali ste se hudo ranili, gospod	A
je že!« je izpregovoril Tine; glas mu je bil	tih	in boječ; strah ga je bilo tišine in ni se je	A
samo za minuto; da bi ga videl, kakor je bil	tih	in blag in usmiljen.Milost božja, prosim, to	A
zatisnjenimi očmi je gledal v strop, miren in	tih;	komaj da je narahlo trenil, če se je prikazala	A
zatisnjenimi očmi je gledal v strop, miren in	tih;	komaj da je narahlo trenil, če se je prikazala	A
tam neizbrisljiva. Ves tisti dan je bil Pavel	tih	in pust, ne kosil ni in ne večerjal.O mraku	A
njene smehljajoče ustnice so razumele. Odgovor,	tih	in blag, je bil v pogledu in v smehljaju.Sklonil	A
Francka je prišla. . / . / stran 255 . /	Tih	je bil njen korak na stopnicah, tih in mil je	A
255 . / Tih je bil njen korak na stopnicah,	tih	in mil je bil njen smehljaj, ko me je pozdravila	A
goldinarjev!“ in se tudi ne ozre. ”Zakaj pa si tako	tih	in sam, Zdenko?“ vpraša Petersilka in se nasmehne	A
otroci v teh krajih. Deset let mu je, resen in	tih	je njegov obraz.Zdi se mi, da se še nikoli niso	A
pokoju spe selišča, čimbolj je Kučar teman in	tih,	toda gorje, če njegov vrh zažari ...Če mu da znak	A
Herbartu šaržo deželnega kapetana, a Turjaški	tih	povesi glavo: skrb vse dežele začuti na tilniku	A
razvesele: gospod Turjaški! Toda Herbart prihaja	tih,	zamaknjen vase.S polja ga z drhtečim srcem pozdravlj	A
nocoj, v žalobnem slavčjem spevu gine noč ... In	tih	vstane svetega Mateja dan.»Ferhadbeg je na pohodu	A
vse spremstvo gre molče v septemberski dan.	Tih	sedi v sedlu gospod vojnih trum, mučijo ga zlokobne	A
z drobnimi ustnicami dotaknila vina v čaši.	Tih,	polglasen pomenek je zašumel v refektoriju,	A
toži po njej.« je vzdihnila sestra Elekta.	Tih,	hropeč kašelj ji je zahlipal iz prsi, komaj	A
Sestra Ljudmila je odprla v svojo celico.	Tih,	po rezedi in azalejah zaudarjajoč pokoj ji je	A
« Tetki markizi je postal glas skrivnostno	tih	in je rekla: »Mais non!To bi te žalilo in jaz	A
uro. . /\ .. stran 71 . \/ Kar se je oglasil	tih	smeh od bolniške postelje: »Oh, mati Rafaela	A
pustolovcem, haha, slepomišit kam na kmete v	tih,	izgubljen gradič, nemarnica, nesramnica, kozji	A
Gospe materi so se oči orosile.	Tih,	dobrohoten in bridkosten nasmeh ji je legel	A
na Peči. Ta deček pa je žalosten in bled in	tih.	Tako se je bila zamislila Anica, da je preslišala	A
in se nato vrnila po krompir. Tresoč se in	tih	je prilezel od nekod taščin brat Luka in zlezel	A
se je rahlo dotaknila neka roka njene rame in	tih,	šepetajoč ženski glas je rekel: »Rešim	A
oblečen, bled mož s temno, redko kozjo brado,	tih,	šibek in skromen, se poklonil nekam nerodno	A
zadnjega sluge. Anton grof Attems je bil skromen in	tih	gospod. Vsi trije so segli odborniku Cristoforuttiju	A
‒ ‒ ‒ * Anže Rink je sedel	tih	in molčeč pri Helerjevi teti.Molil je tiho,	A
strmenje je ostal vsaj na videz miren in skoraj	tih	je izpregovoril: »Gospod Sonce!« - in	A
zadovoljno podrsala z dlanmi in nadaljevala: »Evo,	tih	je k miš!Seveda, on že ve, kva je in kva ne	A
ob skledi bili bolj molčeči. Ljubin je bil	tih	mož in zmerom ga je kaj tiščalo. »Čigav pa je	A
nekateri pravijo, da je slab menih; če pa je	tih,	sam zase in svet, mu še rajši očitajo, da je	A
Pljuskarici se je po vsem zardelem obrazu razlil	tih,	srečen smehljaj, Matevžek se je na glas regljal	A
prazne, če se je spustil ž njimi še enkrat v	tih	preudarek. Žena je res od dne do dne bolj betežna	A
izpustil. Vrh breze, visoke in bele, ki ji je	tih	in komaj slišen veter prebudil nemirne liste	A
mu le dala, siromaku in skesanemu sinu, vsaj	tih	in ozek prostorček, kjer bi legle njegove odrevenele	A
služil ljudstvu, ki mu je dalo novo domovino.	Tih,	s pobešenimi očmi, ponižen, vsem uslužen je	A
bi otel menihe. Vedel je, da pater opat je	tih	mož, tako svet in ves le v molitvi, da nemara	A
kobalili navkreber. A Trlep je prišel ves mrk in	tih,	tudi Kopič in Urša sta se držala trdo. »Stične	A
svojih plečih nosi misel vseh in skrb za vse.	Tih	in zamišljen je sedel na štoru ob ognju in gledal	A
imel, kar je najbolj želel; zato je bil zmerom	tih,	pobit in žalosten.Večkrat je ob nedeljah in	A
jesti. Tovariši so ga vprašali, zakaj je tako	tih	in pobit.Odgovoril jim je:	A
od prejšnjih let zabi . / . / stran 199 . /	tih	v ilovnata tla na senčni ravnici poleg studenca	A
gospod poštar Gorec, od kraja precej ponižen in	tih	v sredi druščine, začel se je smejati in ves	A
izdajal vso njeno dosedanjo ljubezen. On je	tih	ostal, bodisi da ni hotel ali da ni mogel spregovoriti	A
tudi opazil, zakaj postal je naenkrat nekako	tih	in ni odgovoril na vprašanje, ki mu ga je Marička	A
lastna, kaj pomenja Kvasov malo preglasni izrek.	Tih	vzdihljaj se ji ukrade globoko od srca.Precej	A
Pražanka. Obenem pak še dostavlja, da bi bil gotovo	tih	in ne nadležen gost, za katerega, ako tako želé	A
sodec g. Pevec, kurator gospice Line, sicer	tih,	a pri kmetih priljubljen mož, ki je povsod okoli	A
obraz se mu zres . / . / stran 76 . / ni in	tih	koraka dva pota po sobi gor in dol.Lisec spočetka	A
sicer tem bolj, ker je videla, da je mali Pavlek	tih,	priden in ubogljiv fant. Pa ker ni mogla povsod	A
spremenil si se ti popolnoma. Tako si nekako	tih	in potuljen proti meni, da ne razumem kako in	A
hotela, ali je bolen ali kaj. Ker je slonel	tih	ob mizi ter ni ne na pijači niti jedi veliko	A
zabavo, kakršno je ljubil nekdaj, in da je postal	tih,	zamišljen in resnoben starec, ki ni iskal druščine	A
Ko je prišel tudi Anton domov, ves zamolklo	tih,	s strašnim obrazom, truden in obupan, spustil	A
kam odtegnila, pa da zopet pride, potem je bil	tih,	klavrn, ni govoril, ni kadil iz pipe, ni jedel	A
jelkinih vejah pa je šlo nekaj, kakor globok,	tih	vzdih, pa le za trenutek, potem pa je kraljica	A
ni dala glasu, in tako je trajal med njima le	tih	boj nekoliko trenutkov.A moči so jo jele zapuščati	A
ki je znamenja po križpo . / . / stran 11 . /	tih	belil in potem rdeče mazal.Pa ker je bilo stricu	A
Vrtnar stopi molče po svojo škropilnico in ide	tih	na delo brez odgovora.Ana se ustavi nekoliko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani