Tisti dan, ko mu je bila povišana vsakdanja plača ‒ je bila ravno sobota ‒ stori si srce in gre na večer v krčmo, kamor so ponavadi zahajali njegovi tovariši. To je bilo prvikrat, torej ga je družba z začudenjem gledala; Avguštin je bil, dasitudi iz začetka tih in plašen, vendar kmalu dobre volje, in ko je imel drugo merico pred seboj, je bil on že najglasnejši med vsemi. Tudi njegovi tovariši, akoravno so sicer pusti in osorni, navzeli so se nekaj Avguštinove dobre volje, posebno ko je Avguštin dal za dva bokala vina.