Čez hribe in doline se zlega naokrog, odzivljejo se skale in tišine in gaj in plan in log. Odpalo bukvam je in hrastom listje, korak pa v njem šumi, studenec mrzef ves in tih in čist je, a k srcu polje kri! Glej jasne, strme one visočine, kjer sneg tam plameni, planote, glej, globoke te doline ‒ miru tu najdeš ti!