V gozdu je bil rojen, v gozdu zrejen, iz gozda ni prišel dalje ko do farne cerkve in to samo o največjih praznikih in pa v mihovljanski grad, kamor je šel včasih po opravkih. Ker je živel vedno le v gozdu med borovci in med skalami, je postal sčasoma surov kakor bor in tih kakor skala. In da po pravici povemo, nobeden tudi ni iskal njegove druščine; ljudje so se ga skoraj bali in dasitudi mu razen osornosti nihče ni vedel kaj očitati, je bil vendar vsak vesel, da ni imel z njim nobenega opravka.