nova beseda iz Slovenije

otroški (4.136)


okrog sebe, angelsko udari svetel, nasmejan      otroški      glasek, pomešan z Njegovim neverjetno nežnim  A
... Premor, gluh kakor noč, potem veseli      otroški      glasek. ŠPELA: In kdaj bo kosilo?   A
... Kaj je videla?      Otroški      voziček.Trikrat!   A
bi jo mučil brez potrebe? Zunaj se zasliši      otroški      krik. PEPČEK dvanajstleten fant, prijoka  A
rdečo rožo. Za to opravo je njen obraz preveč      otroški,      njeno vedenje preveč plaho; smehlja se, kakor  A
stopim potém pred njene očí, pred njen zaupni,      otroški      obraz, - in njeni pogledi se me ne bodo več  A
si molčala, govoril pa je tvoj nasméh,      otroški,      tihi tvoj nasméh ... Ne, tega nisi ti pisala  A
oči, polne sreče in ljubezni; slišal sem njen      otroški      smeh, kakor bi padali kristali na srebrn krožnik  A
da. Ah, ne ... ne muči srca v njegovem nemiru      otroški      srd, pozabljene solze, to vranci so, ki divje  A
da. Ah, ne ... ne muči srca v njegovem nemiru      otroški      srd, pozabljene solze, to vranci so, ki divje  A
ožrebi. Kot mleko sveže nežnost žubori, smeji      otroški      se obrazček v tebi. Apnarji zibk in krst goje  A
stran 85 . / Bo s smehom pestoval kot mož moža      otroški      stan, osamljen in povrbljen. Kot v ateljeju  A
blazine so ohole se obleteli v sanjanju venenja.      Otroški      čas, če tvojo mladoletnost kdaj pogostim s spominom  A
več, kakor sem zahteval. Otroci so odraščali      otroški      dobi in otroškim boleznim, zdravniški stiki  A
klicali z najslajšimi besedami, ki jih premore      otroški      jezik. Hitro sem se odpravil z nesrečnega doma  A
ki pridržuje tenki krematorijski dimnik, in v      otroški      igri veselo kroži.Nekje zgoraj je zaškripalo  A
kar pravijo, njemu v prid ali v škodo. Njegov      otroški      obraz je imel odrasle oči.Trenutek zatem je  A
lahko rekel, da je bil dachauski mraz nekako      otroški,      začetniški, čeprav bi bil lahko že tisti dokončen  A
poslednjim spoznanjem. Bilo je kakor podaljšan      otroški      strah pred temo. Hkrati pa nekaka otroška zmožnost  A
bili vsi neviden strup, ki se vsesa v mehek      otroški      mozeg in oplodi vsako celico posebej; njegov  A
razblinila ravnodušna drža, ki je kljubovalni,      otroški      ponos; vabilo me je zmedlo, ves razburjen sem  A
iskrica veselja in zgib njenih ramen je bil ljubko      otroški.      IX.   A
že vzpela. Potem pa ni več vedel, ali so samo      otroški      tisti neizrecno presunljivi in drobni dotiki  A
167 . \/ prebudi, objela okoli vratu. Tisti      otroški      gib pa mu je s svojo zaupljivo vdanostjo prinesel  A
so bili trdno povezani z njegovimi. To niso      otroški      prsti, je pomislil, to so paličice starodavnega  A
in kazal svoje bele zobe, ji govoril o svoji      otroški      ljubezni, ji pripovedoval o „ognju žena v južnih  A
še sanja ne, koliko živih dvomov je v bistri      otroški      duši.Mama jo je vselej potegnila v kuhinjo,  A
zamislil. - V čumnati, - se je oglasil za njima      otroški      glas. Ozrla sta se.   A
ginjenost in navdušenje, a hkrati mu z obraza sije      otroški      ponos, kakor bi bila vsa grapa njegova last  A
Na stopnicah se zaslišijo nagli, poskakujoči      otroški      koraki. Očka Orel karajoče pogleda ženo  A
stopnišču razbili v tisoče drobcev kakor prešeren      otroški      smeh. Tedaj je zapel petelin - in Štefe  A
jih z iztegnjenimi rokami lovijo, kakor pri      otroški      igri.Majhnega črnolasca ob marici mlatijo s  A
Tako blizu je bilo, da je slišal pasji lajež in      otroški      jok. Tu bo počakal večera.   A
spredaj, grozeče kretnje s pestmi, ženske prošnje,      otroški      jok. Zrinila sta se vgnečo   A
ulične svetilke in zavrtela sta se naokrog kot v      otroški      igri.Razmišljal je, da bi z zadevo seznanil  A
Pripravljalo se je k dežju. Besen      otroški      vrišč je paral ušesa.Zasuta je bila tudi visoka  A
nikoli razumljene zvezde pod njim, ko pride      otroški      spomin, ko se letalo pomika nad tihim obrežjem  A
vegastih ograj. Ne bo držalo, ne verjamem v zgodnji      otroški      spomin, najbrž sem to podobo kje spotoma pobral  A
rokah sem jo hotel imeti, in kakor da sem slišal      otroški      glas, ki sredi cerkve glasno terja tisto žogo  A
črnih madežev. Stojim pred vrati in poslušam      otroški      vrišč in prepire novih najemnikov, ki so zasedli  A
mu pridružili tudi številni glasovi, največ      otroški.     To pa pomeni, da je bilo več kot samo zgodnje  A
ima vsak otrok za žogo, zato v svoji nedolžni      otroški      poželjivosti steguje roke za njo.Če si v cerkvi  A
se v nevelikem prostoru. Z ulice je prihajal      otroški      vrišč in zategli klici stanovalcev z balkonov  A
poskačeta s konj; župan pa, ki je tudi slišal      otroški      krik, hiti v eni sapi k njima.Eden od huzarjev  A
rakovo kri in potem se ne morejo dosti načuditi      otroški      lahkovernosti, zraven pa tudi svoji dozdevni  A
je povečala njeno lepoto. Iz oči je izginil      otroški      značaj.Postajale so sanjave in človeku se je  A
odhodu obeh starejših sinov, zato je dal slovo      otroški      brezbrižnosti in se je lotil dela.Prijel je  A
potreboval čisto belo oblačilo, je zaslišala      otroški      jok in onemela. Dvignila je otročička iz korita  A
lovili nekoč in jemali v posest tudi njegov      otroški      duh in s kakršnimi niso prizanesli tudi njej  A
grob mu je ostal izrisan v spominu, večkrat v      otroški      dobi je bil stal pred rumeno popleskanim lesenim  A
kdaj tod prebijal svoja zadnja leta. Njegov      otroški      trg je bil kraj in doba, ki ju je bil preživel  A
in se spomni več, kakor bi se bilo treba.      Otroški      jok je bistven del jutranjih hrupov v teh krajih  A
deklice. V ondotnih grešnih krajih kajpak ne      otroški      vek v vseh ondotnih jutrih ne otroški smeh v  A
kajpak ne otroški vek v vseh ondotnih jutrih ne      otroški      smeh v večerih ne premore ene same take matere  A
nevarne, tudi posebnih darov in nagnjenj ni kazal,      otroški,      v rasti počasni život nikomur ni bil v napoto  A
začutil v sebi fontano, ki je bila podobna tisti v      otroški      dobi, ko mu je bil vrat vklenjen med očetova  A
da si privošči preveč rasti hkrati in tako      otroški      zaostali trup razvije v pravega dolgina, ker  A
pretemni oblaki sebičnosti še niso padli na      otroški      udana srca. »Glej, prijatelj, mojo drobnjav  A
je vrtel v rokah, a včasi se je za hip prav      otroški      milobno zazrl v generalove vodene oči. »Ta socialni  A
mati me je tako vzgajala, da sem že v svoji      otroški      dobi vzljubil svečeniški stan.V našo hišo je  A
nista dala, da bi ju razvezali. Vojni motivi v      otroški      igri. Ali trkajo na vrata otroške sobe, skoz  A
zapazili, da uvaja magistrat poleg pasjega še      otroški      davek ‒ toliko govore o potrebi novih davkov  A
praznik dece, ki je popje in up sveta. Boli me      otroški      vek nocoj to noč.Odkod je otročajček?  A
ulico in zijal v hišo, iz hiše pa se je razlegal      otroški      glas: »Lačen, lačen, lačen!« in vmes milo ihtenje  A
mož in ni toliko popival.« Prekinil jo je živ      otroški      jok iz kota za ognjiščem.Fajfarica je stikala  A
Bolelo me je, na jok se mi je narejalo.      Otroški      drobiž je zbežal, Jakec pa je tekel k nam v  A
Franca in srce se ji je smejalo, ko je slišala      otroški      krik in ‒ hijahot ‒ pa gledala v oje napreženega  A
malenkosti in se vračal. Kar je zapazil v izložbi      otroški      voziček.Bliskoma mu je šinilo v glavo: kaj,  A
slugom Petrinom na prag. Ko je zagledal Matica in      otroški      voziček, se je naglas zasmejal: »Matic, kaj  A
po okolici. Njen obraz je bil tako ganljivo      otroški      in na njem je zmeraj počival tako mil izraz  A
Pupin glas je bil jasen in prediren kljub svoji      otroški      milini, ko mu je odgovorila, ne da bi bila koga  A
prestrašena, kako njen pred nekaj hipi tako mili in      otroški      obraz temni in otopeva, kako se pogreza in spet  A
kupec, obenem pa jih, ko se med tem veselim,      otroški      igri podobnim pričkanjem dodobra razvnamejo  A
obdelovali. O vsem tem je razmišljal na svoj      otroški      način in ni mogel razumeti svojega očeta, ker  A
»Zares, lep je Beli dvor« je prekinila teta      otroški      prepir, »samo mi Gradniki nimamo na njem prave  A
bila približno njegovih let, sta postala že v      otroški      dobi neločljiva prijatelja.Neprestano sta tičala  A
bližajočemu se trinajstemu letu še vedno pristno      otroški      način doživljanja.Večkrat je zavzeto prisluškoval  A
Ulrik nenadoma obupno zajokal. Brezumni, skoraj      otroški      jok je pozneje prešel v težko in moreče ihtenje  A
se je nekaj hipov pozneje zaslišal razigran      otroški      smeh. Starec se je plašno ozrl na sina  A
zdaj ji bo pač že dvajset let; zmerom še je tak      otroški      njen rjavi obraz, še zmerom so tak vesele in  A
toda zgrudil se je bil z obrazom v sneg.      Otroški      krik in smeh se je oglasil poleg njega.   A
hodil siromak! Majhni so njegovi koraki, čisto      otroški      in vsekrižem gredo, kakor da je bil pijan.Tukaj  A
Ali se ne počutiš dobro?“ Negotov,      otroški      smehljaj se je prikazal na njegovem obrazu;  A
mater. Tudi ona, Mati božja, je imela čisto      otroški      obraz.Droben je bil, zelo ozek in bel in dvoje  A
pogledu svojih zvestih oči je bil mlajši, bolj      otroški      in bolj zaupljiv.In v vsej tej otroški zaupljivosti  A
bolj otroški in bolj zaupljiv. In v vsej tej      otroški      zaupljivosti je bila tiha, brezdanja resnoba  A
domujejo srečni ljudje! V tistem trenotku začujem      otroški      smeh in sem bil vesel svoje potrjene modrosti  A
belejši nego odeja in vzglavje. Mlad je bil, ves      otroški,      ali na čelu in na ustnih je ostala resna in  A
omožena, pa je bil moj obraz še kakor piruh, ves      otroški,      in lasé sem nosila v dveh dolgih kitah, ki sta  A
pesem, ki je dramila žalostne spomine, budila      otroški      strah pred prihodnostjo, hrepenenje po smrti  A
bele in okrogle, moj obraz je mlad, še skoro      otroški,      le tista tenka gubica, ena sama gubica -- prezgoden  A
prestrašenim pogledom. Njegov obraz ni bil več      otroški,      resne in mirne so bile njegove oči.En sam hip  A
rada?“ In glejte, tedaj se je vzdignil njen      otroški      obraz, oči so se odprle, izza rute se je prikazala  A
toliko privadile mraku, da je razločil njen      otroški      smehljaj, ki je prosil za odpuščanje. ”Lena  A
”Kdo je pač raztrgal to karto? Tako lep      otroški      obraz, tako nedolžen in žalosten!“ Zamislila  A
Vsi obrazi so bili še zelo mladostni, skoraj      otroški      in vsi so bili sveži, kakor v rosi in zarji  A
takrat trinajst let in komaj so se šele bočili      otroški      udje.Pred poldrugim letom je bila prišla in  A
pobeljene hišice z modrimi oknicami se je prikazal      otroški      obraz. ”Ti, mala ... kod pa kaže pot v Oberhollabr  A
smehljajem. Ves obraz je bil nedolžen, skoro      otroški,      kot da še ni dahnil nanj niti najlahnejši zefir  A
se je vrnil na njena ustna in lica prejšnji      otroški,      nedolžni izraz, -- vzplamteli so zlati žarki  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA