Kar vzeti mora se, to ste mi davno vzeli, kar netilo, ne gane več srca; z roko pregrešno vi razrušiti ste smeli, kar se postaviti nič več ne da. Ah, ne ... ne muči srca v njegovem nemiru otroški srd, pozabljene solze, to vranci so, ki divje v zadnjem, prostem diru čez trupla znanih ranjencev beže! Srce je žalostno in išče si rešitve, duha okleniti se duh moj hrepeni kot čudapolne, pol pozabljene molitve iz davnih, davnih, srcu milih dni.