Mogoče je bila tudi lakota, ki je v zibanju iskala pozabe, a združena telesa so se premikala počasi kakor ob rahlih gibih nevidnega nihanja večnosti, ki bi človeško zavest polagoma omamljalo z materinsko naklonjenostjo. No, če gre za primerjanje, potem bi lahko rekel, da je bil dachauski mraz nekako otroški, začetniški, čeprav bi bil lahko že tisti dokončen, da nisem dobil puloverja. Res je bil majhen in menda brez rokavov, a okoli prsnega koša so me objele volnene zanke.