nova beseda iz Slovenije

otroški (101-200)


zadovoljno se prevračajo po luži in glas ostane      otroški      in obraz idealen.Ako si jo poljubil, čutiš na  A
in njegov glas je bil trepetajoč, slaboten,      otroški.      ”Kaj bi jo gledal?  A
čisto otroška bridkost. In sram, prav tako      otroški      in prav tako brezkončen sram; paleča rdečica  A
in velikih, izbuljenih oči izraz je bil skoro      otroški      -- kljubovalen in sanjajoč otrok, ki mu je Krim  A
bilo veliko, pet grošev ni bila vredna; ampak      otroški      voziček je bil vmes, kajti otroškega vozička  A
ustnih, globoko navzdol zategnjenih, ležal je      otroški,      naiven izraz.Na rumenih, suhih licih so se kazale  A
vesela je bila beseda mnogokdaj, ali smeh ni bil      otroški.      Pavla je bila bolna; ležala je od rojstva  A
nekoliko zredil se je celó, neroden, plah, močan in      otroški      pa je bil kakor prej.”Alojzij“ so mu rekli,  A
očeta. Nobena poteza ni pričala o plašljivi      otroški      roki, še manj o otroški vihravosti.Kdor je pogledal  A
pričala o plašljivi otroški roki, še manj o      otroški      vihravosti.Kdor je pogledal tisto podobo, je  A
mahu ne! Med vsemi sem najbolj šibek, droben in      otroški,      sram me je take mlečne mladosti! Pa mi očitajo  A
kakor tedaj, ko je pomežikavala v parket -- ves      otroški      in brez zlega je bil njen smehljaj.In nenadoma  A
njeno srce je bilo čisto in brez zlega, kakor      otroški      smehljaj.Niti za hip se ni ukvarjala z mislijo  A
ljubeznivo in so mu govorile: ”Ti preživeli otrok, ti      otroški      starec - kaj tožiš gluhim zvezdam in slepemu  A
sem ti povedal?“ Zategnil je ustnice v čuden,      otroški      smehljaj; sin je strmel nanj in strah se mu  A
je igral na njegovih ustnicah nedolžen, čisto      otroški      smehljaj ... Jaz verujem trdno in iskreno v  A
misli zelo visoke in čiste; rekla je v svoji      otroški      ekstazi, da se klanja do tal pred mojo moško  A
zaklenketale ponve, od nekod je zacvilil tenek      otroški      glas. ”To večno cviljenje!  A
bile kakor zatekle in ves obraz je bil čudno      otroški,      tako preplašen in ubog.Rad bi ji bil povedal  A
je bilo pri srcu, ko sem videl tisti boječi,      otroški      smehljaj na njenih ustnicah, tisto čudno neumno  A
Ali kljub temu se mi je zdel smešen v svoji      otroški      slabosti in obupani resignaciji. Iz druge  A
hudodelca naravnost na glavo. Tenek, kakor      otroški      krik in hudodelec se je zgrudil na kolena.Roke  A
drobni, beli, še čisto . / . / stran 165 . /      otroški      obraz; tenka bluzica se je bila na rami raztrgala  A
Nočem!“ se je smejal. V njenih očeh je vzkipel      otroški      srd; skočila je nanj, kakor je ležal in je zakopala  A
priklonil se je nalahko in se je nasmehnil v čisto      otroški      zadregi, spodaj pa so kričali in ploskali.”Lepo  A
pragu in je skrila obraz v predpasnik. Tako      otroški      je bil ta nanagloma ostareli, od žalosti čisto  A
Stal je v srajci in tako je bil zelo majhen in      otroški;      oči so gledale še zaspano in lasje so bili vsi  A
nič, saj ne bo nikoli nič ...“ Njegov mladi, še      otroški      obraz se je hipoma postaral, gledal je resno  A
takrat petnajst let in njen obraz je bil še ves      otroški.     Stala je pred njim in je gledala v tla, lica  A
manjša in šibkejša od Metke. Obraz njen je bil      otroški,      plašljiv in pohleven, v čelo je bila zarisana  A
in sanjarsko, a na ustnih je ostal še vedno      otroški,      sentimentalni smehljaj.Na vsem obrazu in na  A
/ očesom v dolino, glas pa je bil mehak in      otroški.     Neprijetno je bilo Grivarju: kdo je za tem pajčolanom  A
primerilo: Zamaknil sem se bil v mlad, še napol      otroški      obraz; ni bila ljubezen, ki prevzame in pretvori  A
in tudi njegov smehljaj je bil nenadoma ves      otroški,      samo oči so bile svetle in široko odprte.   A
ob oglu, se je prikazal visoko ob oknu droben      otroški      obraz z ogromnim, izbočenim čelom. ”Tatinek  A
bežno, kakor mehki spomladanski veter in kakor      otroški      smeh. Nocoj pridita, Dioniz in Jacinta, počakam  A
sem jasno občutil, je bil strah; čisto navaden      otroški      strah, ki ne izvira od nikoder in ne ve nikamor  A
Prikazal se je mlad obraz; nemiren sončen žarek,      otroški      smehljaj, je poigraval krog ustnic; oči, napol  A
prešerna in glasna, leži slamnik, ki ni ne      otroški,      ne ženski.Zelo pohleven je, slama je vsa opaljena  A
enem samem hipu pred menoj. To niso več smešni      otroški      slamniki, prepereli, obnošeni, opaljeni, brez  A
sobe pred ogledalom. Čuden je bil njegov obraz,      otroški      in skoro smešen: po rdečih polnih licih so tekle  A
takrat dvanajst let; njen obraz je bil še čisto      otroški,      oči so sijale, Bog vedi, kakor sama Velika noč  A
za drevjem, in od travnika so se čuli kričeči      otroški      glasovi.Prišel je mimo lajtnant in Ana se je  A
življenje je pred tabo. Saj to je samo prvi      otroški      korak; zato je tako neodločen in plašen.Saj  A
zeleno, rosno, veselo kakor sami smehljajoči      otroški      obrazi.In nad pokrajino sije večno sonce, sije  A
Iz življenja se je porajalo življenje: rdeči      otroški      obrazi so se smejali po sobi, svetilo se je  A
se je skrival pod posteljo. Ta obraz ni bil      otroški,      temveč je bil star in izsušen in groza je gledala  A
Spoznanja ni bilo, ampak bil je strah, tisti      otroški      strah pred nepoznanim in čudapolnim. ”Glej  A
drugod tako velik strah pred sedanjostjo in tako      otroški      up v prihodnost.Zato pač me je bil pahnil vihar  A
stran 234 . / tako dobrodušen, brezskrben in      otroški      je bil, kakor prej, samo oči so gledale začudeno  A
teme njen beli obraz; droban je bil in fin, ves      otroški;      iz velikih oči je gledala bolečina in bojazen  A
oči, polne sreče in ljubezni; slišal sem njen      otroški      smeh, kakor bi padali kristali na srebrn krožnik  A
uporno trpkih ustnicah, ki so bile ohranile ta      otroški      trpki izraz njene štirinajstletne mladosti vse  A
stopila bliže k vratom in poslušala. Droben      otroški      glasek je odgovoril njiju ušesom.Vrata pred  A
Lucija, hči nesrečne Kandide?« »Umrla je v      otroški      postelji,« je povedala žena.»V eno rakev so  A
Prestal je. Dočakal je češnje in pisal nekako      otroški      v svoj dnevnik: »Tolminka mala!Češnje, take  A
Spregleda navidezno, išče oglarju v obraz in      otroški      ženi v tegobni život.Izprašuje s strašnim porogom  A
hinavščina, je dejal sam pri sebi, ker me je že v      otroški      dobi rada imela! »Fina!« je zaklical, »še veš  A
oblakov jo je poklical nazaj v vsakdanjo revščino      otroški      glasek, ki se je začul iz sosednje stanice:  A
glasno zasmejal, če je moral gledati baronov      otroški      obrazek in velikanske brke, ki so zakrivale  A
glas mu je bil tenak in šibak, čisto ženski ali      otroški      - lastnosti zadosti da se je ob njih preživljal  A
Po vasi je završalo. Žanski in      otroški      krik je jasknil v svetlo noč. »Na, pazi  A
roke, je kar vriskal. Pa je menda res slutil v      otroški      nevednosti boljše čase ‒ Drug za drugim so odrinili  A
bi namreč gospoda in veljaštvo iz okraja po      otroški      šolski skušnji še poskusili, kako zna župnikova  A
stvari, pa zopet vračala se. A kadar je bil      otroški      jezik med njima na videz pri kraju, našla so  A
samo gospodična Senčarjeva. Prej je bila v      otroški      šoli v mestu.Kar je dorasla nekoliko, bila je  A
bilo vrlo strah. »Meni se je zdelo, da čujem      otroški      jok,« pravi Rojar in posluša. Vse je bilo tiho  A
umrjem.« »Mama!« začuje se zaspano zategnjen      otroški      glasek iz posteljice in mlada žena skoči tja  A
svojimi modrimi očmi Frčejeva Rezka, ki v svoji      otroški      duši ni nikogar dolžila.»Res ne vem.«   A
je z živino v hlevu. . / . / stran 51 . / »     OTROŠKI      DOHTAR« Stari Molek je bil varuh mladoletne  A
kovač ‒ mi ne bomo govorili; le čakaj, dohtar,      otroški      dohtar bo govoril; ta je nad menoj in nad teboj  A
minil ves pogum pri zadnji varuhovi grožnji.      Otroški      dohtar!To je bil tisti čudni, skrivnostni velmož  A
nikdar niti na misel ni prišlo, da bi utegnil      otroški      dohtar kaj oporekati njeni ljubezni, in to ljubezen  A
polagoma, »na meni ni! Toda na komisiji je ležeče,      otroški      dohtar ‒ ta ima dovoliti!Pa ‒ imaš li kaj ‒  A
tesno, okorno ‒ beseda ni prišla v pravi tok.      Otroški      dohtar je visel nad vsemi.Izkušeni Molek se  A
deje ona; sedaj je bila silo pogumna, saj ta      otroški      dohtar ni bil bogve kakov strah, to je bil navaden  A
/ Postava je taka, zakon je tak, dejal je      otroški      dohtar, da berač ne sme na dober grunt, da je  A
ga je takoj ter razodel, kaj mu teži srce.      Otroški      dohtar se je smejal. »Tu ne moremo ničesar pomagati  A
trepetali v njem. »Prosim, gospod sodnik, ki ste      otroški      dohtar, dajte mi to pisano, da ne dovolite možitve  A
sinjemu, belemu gradiču ter dejal hripavo: »To je      otroški      dohtar!Oj, ti ‒ prekleta pravica ‒ ki te nosi  A
žensko mladino, ograjen z višjim zidom nego      otroški      in moški oddelki.Četovodja je ondi, neviden  A
poznal tudi nje mater, ki je bila tedaj še v      otroški      dobi.A beseda se mu ustavi ...  A
dvorani, po kateri se je zdaj pa zdaj razlegel      otroški      jok. Bolniška sestra jo je morala prijeti, da  A
obema! Torej še žrtvovati se ne morem svoji      otroški      dolžnosti!Moj Bog, moj Bog!   A
slišal se je najbolje tenak . / . / stran 245 . /      otroški      glasek.Gospod Mirodolski je imel malega vnuka  A
sem govoril. Ne bo me sram o otroških letih,      otroški      sreči govoriti s tabo po otroško. Naš sosed  A
Dela, kaj me ne poznaš? Glej, jaz sem, tvoj      otroški      prijatelj!« »Ti si!  A
francoski konzul v Trstu. Žena mu hudo zboli v      otroški      postelji.Morala se je torej, dasi s težkim srcem  A
Zatopil se je v misli, a že je zaslišal za sabo      otroški      objestni smeh in krohot ... »Muzelj gre ... prerok  A
postavna za vsakega fanta. Obraz je imela še čisto      otroški:      modre, vedno vesele oči, kot jabolka rdeča lica  A
prikupen nos in majhne, toda polne ustnice.      Otroški      videz so še bolj poudarjali svetli lasje, posebno  A
družbo, Katoliško akcijo, Apostolstvo mož in      Otroški      vrtec, nadalje Slovenske fante, iz katere je  A
bil pravi. Vse te slike sem imel v nekakšni      otroški      vdanosti vedno pri sebi, kakor bi delal s tem  A
ponujajo blago, nekdo igra na dromlje, celo      otroški      vrišč se oglaša. Pri vodnjaku natakajo vodonosci  A
Vendar drži tudi to, da so bili tedaj tudi moj      otroški      svet, moj otroški pogled na ljudi in moja otroška  A
da so bili tedaj tudi moj otroški svet, moj      otroški      pogled na ljudi in moja otroška presoja dogodkov  A
mene in me poprosili, naj ju pospremim: v moji      otroški      druščini sta se počutili zaščiteni in sta bili  A
pritalnem ozračju: papir in drugi odpadki,      otroški      zmaji, listje, pajčevine, roji žuželk, perje  A
o žalosti, ne o kakšnem drugem občutju. Celo      otroški      izraz se je nekam razgubil. Ksena sklene igrati  A
bližnjega otroškega varovališča je bilo slišati      otroški      vik in krik, za parkom je zamolklo hrumel mestni  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA