Ubogi Žak je bil tako docela prepuščen samemu sebi in bilo je razumljivo, da je najraje zahajal v prijazno oskrbniško hišico. Z Ano, ki je bila približno njegovih let, sta postala že v otroški dobi neločljiva prijatelja. Neprestano sta tičala skupaj, izvzemši ure, ko se je moral Žak doma učiti in se pripravljati za svoj poznejši plemiški stan.