Saj še pomladi ni užilo moje srce! Moje roke so še zmerom tako bele in okrogle, moj obraz je mlad, še skoro otroški, le tista tenka gubica, ena sama gubica -- prezgoden list v avgustu ... Toda glej, saj je v senci moj obraz, saj ne vidi te gubice; nič ni slišal, kako je zašuštelo v listju!