nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Vrsto za vrsto je obhodil in prebiral napise, a našel le nekaj v vsakem oziru oddaljenih sorodnikov in znancev. Edino bratov grob mu je ostal izrisan v spominu, večkrat v otroški dobi je bil stal pred rumeno popleskanim lesenim križem brez vsakega napisa, stal pred kupom sesedline, ograjene s štirimi deskami, tudi one rumene barve, pred nagrobnikom domače robe, izdelanim v očetovi delavnici. Takrat še ni bil mogel slutiti, da bosta postali boleča izguba mesečnega brata, ki ni umrl od mesečevih zapeljevanj, temveč za navadnim prehladom, in rumena barva njegovega groba trn, ki ga ne bo nehal zbadati, in se mu bosta neizbrisno zarezali v meso.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani