nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tjaževa klop je košarila v ospredje in obstala, dozorevajočemu praskaču je poskočilo srce, ko je zagledal pred seboj svojo žrtev, sošolca, ki se je koritil kakor deska v soncu in molil svoje dolge noge od sebe. Tjaž je začutil v sebi fontano, ki je bila podobna tisti v otroški dobi, ko mu je bil vrat vklenjen med očetova stegna in je po njegovih udih švigala očetova zakonodajna gorjača. Takrat mu je telo plavalo v zraku, roke so mu mahale nekaj pedi nad tlemi, od tam so se od kolen navzdol videle od zadaj očetove smolene hlačnice, njegovi grobo nažebljani čevlji in pod njimi lesen kuhinjski pod, v teh trenutkih, ko je razsajala šiba, je pod zgubil vso domačnost in se spremenil v tla igralske beznice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani