oj (1.727)

dvora bi vzel svobodo tudi tebi. VERONIKA	Oj	da, resnično.O, zakaj sem ti verjela?	A
nenadoma peti. NEŽA: Stoji mi, stoji poljece,	oj	polje široko. JANEZ: (navdušeno) Naša je	A
Njen bom.	OJ,	TRIGLAV, MOJ DOM MOŠKI: Pet, šest ur je	A
da se mu zapleta jezik; a hodi ravno, poje:	Oj	ti Polon‐ Polončica ...Kakšna radost!	A
jako srečen, - Ana, ti boš zadovoljna z menoj ...	Oj	Anica, - nikar, nikar se me ne boj - ah,kam	A
Povej zgodbo do konca! POLJANEC:	Oj	prijatelj, ta zgodba nima konca! DIONIZ: Ali	A
boluj po meni, moj mali, ne išči me! ... Daljna,	oj	daljna je moja pot ... DIONIZ: Ne, Vida, odtod	A
stran 106 . / POLJANEC: Pozdravljeni! Težko,	oj	težko sem vas čakal!Kod ste hodili, kje ste	A
MATI: Na mizi je vino! VIDA: Mati,	oj	mati, pozdravljeni od srca! POLJANEC: Ah	A
MRVA: Pozdravljena, ženin in nevesta!	Oj	nevesta, nevestica, prisrčno ljubljena, nikar	A
nikoli več! . / . / stran 108 . / POLJANEC:	Oj	nevesta, nevestica, daj da ti čisto v obraz	A
pogledam, da ti pobožam te bele, tanke roke!	Oj	nevestica, kod si hodila, ko smo te v daljnih	A
beseda je mraz, od kamna so lica, roke ledene ...	Oj	dragi, strah me je bilo! DIONIZ: Bratje,	A
MERCUTIO dojki Zbogom, krasotica stara!	Oj	zbogom krasotica!- Krasotica!	A
bilo dobrih del ... Očital vam ne bom ničesar,	oj	vi ljudje častivredni.Kdo vé, kaj je greh in	A
Napil sem se jih, vidiš.	Oj,	tudi jaz pojdem odtod.Tesno se mi je zazdelo	A
v rokah se svéti, Nazáj pak jo hoče iméti ‒	Oj	hčerko ujeto, mladó! A kmalu potihne tam doli	A
In za slovó enkràt še poljubim naj te zdaj:	Oj	z Bogom, z Bogom, lépa Madonna, vekomaj!«...	A
Pa besede govorí jim táke: »Vsprími Bog vas,	oj	sinovi moji, Deca moja, nade moje sladke! V	A
le še ní domú, O njem ní pisma, ne glasú.« »	Oj	ljubi moj, oj ženin moj! Mar večno traje divji	A
O njem ní pisma, ne glasú.« »Oj ljubi moj,	oj	ženin moj! Mar večno traje divji boj?«	A
siróta Anka, Stoče milo, toži brez prestanka: »	Oj,	cvetíce, srečne vé sestríce, Jasno vedno vam	A
« »Od bratov in sêster pritêkla sem k vam,	Oj,	misli skrivnóstne tu v prsih imám.« »A tebi	A
* * * »Na boj,	oj	továriši, sije že dan! In súlice óstre in meče	A
Nevesta med dekléti je. Sred grada je kapélica,	Oj,	krasna božja célica. Stojí v kapeli zlat oltár	A
jak še korenják, Krepák takó ní starec vsak.	Oj,	dober mož, predober mož! Še dolgo pómnila ga	A
Čestítat priti samí, Darove pošiljajo svoje ‒	Oj,	dražestnih, lepih rečíj! Umétalno vezanih kitic	A
sela so pobrali te In najdenčka mi dali te.	Oj,	ktéra te dojíla bo? Oj, ktéra te redíla bo?	A
Oj, ktéra te dojíla bo?	Oj,	ktéra te redíla bo? Brez otca, majke ‒ vêlik	A
plemeniti?« »Mož moj odšel je v daljni kraj,	Oj,	v daljni kraj, ní ga nazáj; Tri leta so miníla	A
storila.« »Prišel bil k nam je mlad kobzár,	Oj	mlad kobzár, oj lép goslár, Opeval step-ravnino	A
Prišel bil k nam je mlad kobzár, Oj mlad kobzár,	oj	lép goslár, Opeval step-ravnino, Opeval Ukrajino	A
A káka bo ‒ pokora? Poljubi me,	oj	Zora!« Attila in slovenska kraljíca Kralj Atila	A
stran 98 . / Kresóvi po zemlji beneški goré,	Oj,	svetli, nebrojni kresóvi; Bog vas se usmíli	A
»Jézero ti, kjé si, jézero nebeško? Morje,	oj,	domače ti Genezaréško? Da se skópljem v têbi	A
»Hoj, vstani že, vójvoda, vstani!	Oj	vstani iz dolgega snù, Z vojaki prespálimi pláni	A
rächen.« (I. p.) »Stojí tam Mehovski grad,	oj,	stojí; Na ôknu pa Baltažar Mindorf sloní, Baš	A
dól Po ulicah, ko še nikól: »Le vkup, le vkup,	oj	Zagreb vès! Seljákov kralj se krona dnes!«	A
gotovo mi dala pokoj in srčni mir mi dala. »	Oj	vsliši nas, sveta Porodica ti!« vsa množica	A
kadar sva se srečala, oči sva obrnila preč.	Oj	deklica ponosna ti, kak dolgo bo trpelo to?	A
ti, kak dolgo bo trpelo to? Kak dolgo še,	oj	ljubica, obračala boš preč oko? A niso usta	A
voščim presrčnó ljubezen prejšnjih dni nazaj!	Oj	ljubica, brezsrčnica, kak dolgo bo trpelo to	A
ženica. . /\ .. stran 44 . \/ Pred krčmo	Oj,	mošnjo, pamet in srce mi vzela bleda Fani; zaprla	A
ceste zdaj stojim, a ona znotraj spančka.	Oj	svetle zvezde vrh neba, prebele desetice, ki	A
Jaz bom pop! . /\ .. stran 49 . \/ Jagned	Oj	ti jagned visokorastoči, ti brezkončno trepetajoči	A
Ko bi le jeziček bolj kot stroj ne tekel;	oj,	kaj je čez mene, kaj je vse že rekel! A kako	A
prozaičnost, sama materija; vrnil se v dušo: »	Oj	stokrat prevarjena duša, povej mi, zakaj si	A
lilija moja usmili.« . /\ .. stran 96 . \/ II	Oj	tisoč zank in spon in trnkov milijon bi želel	A
torej čuj me, ljubica, ne suj me s praga!	Oj	tisoč zank in spon in trnkov milijon bi želel	A
Jaz sem umrl.	Oj	dekle, pomisli: moje široko razprte oči videle	A
otec moj! . /\ .. stran 121 . \/ Jesen	Oj	šumi, šumi, les, šumljaj, šumljaj, potoček moj	A
šumi, šumi, les, šumljaj, šumljaj, potoček moj,	oj	sapica, pihljaj! Trpi mi duša zapuščena, vzdiše	A
slušajo me - brki moji. Nekemu literatu	Oj,	v staro-staro - starodavnem času živeli niso	A
noč domov, tam sredi loze v cerkev se ozrl;	oj,	toliko da revež ni umrl: ker polna cerkev bila	A
bližajočih se korakov kot lahka sanja ona gre mimó.	Oj,	dober večer!- Bog daj!	A
moje srce rada... . /\ .. stran 129 . \/ II	Oj,	Emil, Emil, detece veselo priteče k meni v srajčki	A
bi me objelo in mi voščilo: »Tata, dôbo úto!«	Oj,	Emil, Emil, v čelce tvoje belo in v lice, s	A
Pomagaj!...« Ah, in vendar vse - zaman!	Oj,	Amor, Amor, glavica pretkana, zanetil ogenj	A
čoln ga orje. A ko se pomračilo je obzorje,	oj,	kakšno si biló mi do tedaj, ko v nje očeh zagledalo	A
naša doba! . /\ .. stran 188 . \/ Azrael »	Oj	ljubosumni paša ti, al smem te nekaj vprašati	A
Da ona ne uide z njim.« »	Oj	bistroumni paša ti, al smem te dalje vprašati	A
duhovnik mlad obhajat jo poslednjikrat. »Zakaj,	oj	deklica bolnà. za dušno zdravje ni ti mar?	A
deklica bolnà. za dušno zdravje ni ti mar?	Oj,	neobhajana nikar ne pusti belega svetá!« Upre	A
prelepo rokó in tànko zaklenkal je zvon. »	Oj	sveta božja Poródica! Pred svetoj velikoj nočjoj	A
poslušala sladko; a ko se na cesti tam ločil je,	oj	to se lepo priporočil je in obljubil ji priti	A
še luči ni prižgal! . /\ .. stran 219 . \/	Oj	ti presneti pisar, nič drugega brez kron, vse	A
Že je pritekel dan beli, jasni...	Oj,	tam za logom lunica vgasni!... Oj, tam za logom	A
beli, jasni... Oj, tam za logom lunica vgasni!...	Oj,	tam za logom zvezdice krasne... Druga za drugo	A
Ti se vari, da ne zavrè mi krvca po žilah...	Oj,	oj, nikari!... Pusti me, majka, pusti, točajka	A
se vari, da ne zavrè mi krvca po žilah... Oj,	oj,	nikari!... Pusti me, majka, pusti, točajka, očka	A
saj že grem, grem!... . /\ .. stran 226 . \/	Oj,	oj, že zunaj, oj, oj, na cesti, ti pri moj Dunaj	A
že grem, grem!... . /\ .. stran 226 . \/ Oj,	oj,	že zunaj, oj, oj, na cesti, ti pri moj Dunaj	A
... . /\ .. stran 226 . \/ Oj, oj, že zunaj,	oj,	oj, na cesti, ti pri moj Dunaj, luni kar dve	A
/\ .. stran 226 . \/ Oj, oj, že zunaj, oj,	oj,	na cesti, ti pri moj Dunaj, luni kar dve sti	A
je že svetovno znan, o, in duševni velikan!	Oj,	raste on!Med literati, Davalagiri med gorami	A
ljuti vrag prihruje, branil bodeš narod svoj!	Oj,	pastir za ovco belo dal življenje bo veselo	A
mekeče, ni radosti, ni blagosti. ni je sreče!	Oj	pastirji!Prihitite!	A
1 Težkó, da vídel bi te šé,	oj,	rojstni kraj predrági! Zdaj tóžno bíje mi	A
na têbe ker še nísi vrgla me raz sêbe.	Oj	predrági, več me ne ljubíte, me v veseli	A
pozabílo ter izdálo srce, ki me ljúbi ...	Oj	zató me, zemlja ti, pogúbi. 8	A
vzdígne glavo pa besédi burno: ”Gosti strašni,	oj	vi črni gosti, misli blazne vro vam iz možgánov	A
nabêre prijateljev roj. . / . / stran 172 . / ”	Oj	bratje, po kočah samôtnih potíkali smo se	A
samôtnih potíkali smo se do zdàj ... In danes -	oj	rádost nezmerna: odprl se nam danes je ràj	A
Uzmattha - zvení njegov svetli razúm: ”	Oj,	misel svobodna, predragi, oj moder, prekrasen	A
razúm: ”Oj, misel svobodna, predragi,	oj	moder, prekrasen razglàs: Zdaj krádimo, žgímo	A
veličastno - molčé ga posluša ves krog -: ”	Oj	človek, svobódo si sméšil kot dál bi ti v	A
v úho beséde zveníjo: ”Le šumi, vzdihaj,	oj	ti gozd skrivnóstni, poj še v žalóbnejših	A
To bil je smrtni dan! ...	Oj	tu pred máno glejte čaróbna nebésa! Duhóv	A
pesem, ki srce pretresa ... Le šumi, vzdíhaj,	oj	ti gozd skrivnostni, poj še v žalóbnejših	A
...	Oj	sín, oj sín, kaj storil ti je oče? Oh, naj	A
... Oj sín,	oj	sín, kaj storil ti je oče? Oh, naj nebó me	A
revež leží poleg kralja; kot bráta dva ...	oj	in med njíma v sreči kakšna pač bíla je dalja	A
vendar je nocoj kozarec najkrasnejši moj?	Oj	Rozamunda, ni li ta lobanja lepša od srebrá	A
ptice mrtve cvetke sklonijo glavíce ...	Oj	takó pač brez ljubezni tvoje tožno bilo bi	A
svoji mladenki premili! . / . / stran 204 . /	OJ	SOLNCE; PRISVETI! Prisveti, prisveti oj	A
OJ SOLNCE; PRISVETI! Prisveti, prisveti	oj	solnce zlató, prisveti nad temno goró!	A
kot veter lehák povêde me v zori korak.	Oj	solnce, v zavísti tedaj obledíš kedàr tam	A
željé. Svoje ostavljam življenje, - tebe,	oj	dèkle krasnó noč je temnà okrog mene,	A
ki smrti v dneh si poznih rokó podál.	Oj	kdó pač s solznim ni očesom otožen zrl,	A
mi v srcé; v svetlobi njeni vidim vas	oj	grozne slike vé. Oj sence ve bodočih dníj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani