nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Dodatek 2. knjige Zbranih del, poved v sobesedilu:
Divje sreče tù zvené glasóvi, divje sreče in ljubezni strastne; vse življenje, sreča in nesreča, slast nebeška in moréče rane: vsè zvení ti bujno v teh glasóvih. Ko odpele so prikazni črne, ko še pesmi krasne so odmevi trepetali po skrivnostni kleti - vzdigne Mahnič svojo trudno glavo, vzdígne glavo pa besédi burno: ”Gosti strašni, oj vi črni gosti, misli blazne vro vam iz možgánov, iz možgánov vam drvé na jezik, in raz jêzik krog po širni kleti; - črne stene pa ječé v odmevu, dà, ječíjo mrzle, črne stene, ker bolé jih vse laží prestrašne, ki drvéle so vam raz jezíka. A prikazni, ví ste moji bratje, če rodíla vas je zemska mati, ak' nevídni pa ste mi duhóvi, in pred máno ste ljudjé postali - imenújem vas predrage znance.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani