oj (301-400)

domačem pragi, Bogú bo dana na oltar; in tebe,	oj	otrok predragi, nebo izbralo si je v dar! Veliko	A
pa ji danes obrazek bledí? Imela je vrtec,	oj	vrtec krasán, ko davi je vstala, bil cvet je	A
. / . / stran 27 . / PRI MRTVAŠKEM ODRU	Oj,	tu ležiš na odri, kot angelček mirú, očesci	A
tam dobro je za te! Na srečnem božjem nebi	oj	moli še za mé! SIROTI Cvetica nerazvita, rastoča	A
četudi drug bo vžival, ko cvet se bo razvil.	Oj,	dete, dete malo, nedolžno dete ti, sirota si	A
utoni za goró, le ugasi, sonce, luč svetló,	oj,	padi, padi gosti mrak, prinesi srcu mir sladak	A
srcu mir sladak! Čemu sijalo bi lepó čemu,	oj	sončece zlató? Povsod sirotam sevaš le, nesrečen	A
ZAOSTALI PTIČ In ti si edini še tukaj ostal,	oj	ptiček, od trume vesele? In nič po krilatih	A
/ . / stran 41 . / LASTOVKAM »Lastovke,	oj	Bog vas sprimi, ko po dolgi, ostri zimi priletele	A
kjer mrl je sončni prah. . / . / stran 46 . /	Oj,	to se v travi jasno bliska, po jarkih vse svetló	A
‒ Če tako studena voda ljubi,	oj,	kako pa bo to vroče srce! SVETA ODKLETEV Sen	A
je zopet cveten raj, in srečna vsaka stvar.	Oj,	to je zemlje vzvišen god, človeštva zlati dan	A
stran 53 . / ROMARICA »Čemu se ti tako mudi,	oj	romarsko dekle? Saj k samostanu daleč ni in	A
... Pač ostra in nemila si,	oj	sodba svetna ti! Ko kri za dolg prelila si ni	A
zemljó pretresa. Pod plaščem nosi bič prikrit,	oj	bič iz zrn ledenih zvit! Gorjé, če jezna ga	A
. / . / stran 59 . / UJETEGA PTIČA TOŽBA	Oj,	zemlja širna, zemlja lepa, ti vsa si bila moja	A
me veseli?! Zdaj senčni gaj se v cvet odeva,	oj	senčni gaj, moj rojstni raj, glasnó tam bratov	A
solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot,	oj	mati vdanega ti sina, oj zlata mati ‒ domovina	A
poznaš le, nič dobrot, oj mati vdanega ti sina,	oj	zlata mati ‒ domovina! Ti krasna si, krasnejše	A
ljubim tem zvesteje te, a ljubim te ‒ s solzami!	Oj	mati moja domovina, ljubezen moja li edina,	A
zopet se pase mi vid po moji, po moji planini.	Oj,	pašniki sončni, lesovje temnó, vi viri, potoki	A
božji hram tam sred poljan dviguje se v nebo,	oj	božji hram tako prostran in pa krasán tako!	A
preteč in pa svareč: . / . / stran 88 . / »	Oj	grešniki maziljeni, proč krono in škrlat, saj	A
skromni in pa ‒ nebo! . / . / stran 93 . /	OJ	ZBOGOM, TI PLANINSKI SVET! Na nebu zvezde sevajo	A
mi pa je to težkó, le on tam gori ve samó.	Oj	zbogom, domovinski svet, oj zbogom, ti planinski	A
tam gori ve samó. Oj zbogom, domovinski svet,	oj	zbogom, ti planinski cvet, nebeški čuvaj te	A
srcé zalila je: Podoba živa naše dobe si ti,	oj	jasni zimski dan, prepoln kot ona si svetlobe	A
ga zavetje kot umen in skrbán vrtnar. In vi,	oj	pesmi tožni glasi, v tej zimi ne molčite nič	A
grobna obda ga temota! . / . / stran 108 . /	Oj	mladi, oj lepi tesar, na rakev ne misli nikar	A
ga temota! . / . / stran 108 . / Oj mladi,	oj	lepi tesar, na rakev ne misli nikar! Ko tebi	A
v vinskem bregu, lepó zeleno v belem snegu,	oj	drago oljkovo drevo, pozdravljam te srčnó, srčnó	A
vejah žvrgoli, meneč, da svet se že mladí. In	oj,	kako mudi radó na tebi moje se oko! ‒ Prijazno	A
mladiko oljkovo kropi, želeč mu večnega pokoja.	Oj,	bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo	A
sončnoblesteča, in slika na sliko pred njo se vrsti ‒	oj	kolika, kolika sreča! To sanja pol speč in bedeč	A
travnikih sprehajam se, prelepe trgam rožice;	oj	rožice diše lepo, al zame duha nimajo. Ljudje	A
nasmeja, jo vpraša tako: . / . / stran 123 . / »	Oj	mlinar′ca mlada, kam tak mi hitiš? Oj mlinar	A
»Oj mlinar′ca mlada, kam tak mi hitiš?	Oj	mlinar′ca zala, se mene bojiš?« »Mladenič, nikamor	A
prišla, kjer voda šumeče, kjer veter pihlja.« »	Oj	mlinar′ca mlada, sprehajat′ se tod, je kraj	A
odvesla. Takole je mlinar poprašal ženo: »	Oj	kje si obleko zmečkala tako? In kaj se je zgod	A
stran 45 . / Melanholija V sobo bi se zaprl,	oj	zaprl, da bi umrl, oj umrl. V tesni sobi bi	A
Melanholija V sobo bi se zaprl, oj zaprl, da bi umrl,	oj	umrl. V tesni sobi bi umrl, moj brat.	A
Topel je nocoj moj hram, v njem nocoj sem sam,	oj	sam. Kje si, deklica, nocoj, nocoj bi rad bil	A
Sam sem. Pusto je doma, pusto sredi je srca,	oj	srca. Pa zaprem svoj topli hram in odidem; toda	A
zaprem svoj topli hram in odidem; toda kam?	Oj	kam? Sad spoznanja I Doklèr ga ni bilo, sem	A
......................... 179 Ljub′ca moja,	oj,	kod si snoč′ hodila .......................	A
je ustvaril zemljo Bog je ustvaril zemljo,	oj,	zemljico, oj, zemljico. Zemljica rodila je oj	A
zemljo Bog je ustvaril zemljo, oj, zemljico,	oj,	zemljico. Zemljica rodila je oj, trtico, oj	A
zemljico, oj, zemljico. Zemljica rodila je	oj,	trtico, oj, trtico, zemljica rodila je oj, trtico	A
oj, zemljico. Zemljica rodila je oj, trtico,	oj,	trtico, zemljica rodila je oj, trtico. Oj, tam	A
je oj, trtico, oj, trtico, zemljica rodila je	oj,	trtico. Oj, tam za goro, oj, tam za goro, škrjančki	A
oj, trtico, zemljica rodila je oj, trtico.	Oj,	tam za goro, oj, tam za goro, škrjančki, škrjančki	A
zemljica rodila je oj, trtico. Oj, tam za goro,	oj,	tam za goro, škrjančki, škrjančki, škrjančki	A
goro, škrjančki, škrjančki, škrjančki nam pojo,	oj,	tam za goro, oj, tam za goro, škrjančki, škrjančki	A
škrjančki, škrjančki nam pojo, oj, tam za goro,	oj,	tam za goro, škrjančki, škrjančki nam pojo.	A
škrjančki, škrjančki nam pojo. Trtica rodila je	oj,	grozdka dva, oj, grozdka dva, trtica rodila	A
nam pojo. Trtica rodila je oj, grozdka dva,	oj,	grozdka dva, trtica rodila je oj, grozdka dva	A
grozdka dva, . / . / stran 24 . / trtica rodila je	oj,	grozdka dva. Oj, tam za goro ...	A
stran 24 . / trtica rodila je oj, grozdka dva.	Oj,	tam za goro ... Grozdka napolnila sta oj, sodčka	A
Oj, tam za goro ... Grozdka napolnila sta	oj,	sodčka dva, oj, sodčka dva, grozdka napolnila	A
goro ... Grozdka napolnila sta oj, sodčka dva,	oj,	sodčka dva, grozdka napolnila sta oj, sodčka	A
sodčka dva, oj, sodčka dva, grozdka napolnila sta	oj,	sodčka dva. Oj, tam za goro ...	A
dva, grozdka napolnila sta oj, sodčka dva.	Oj,	tam za goro ... Sodčka napolnila sta oj, litra	A
Oj, tam za goro ... Sodčka napolnila sta	oj,	litra dva, oj, litra dva, sodčka napolnila sta	A
goro ... Sodčka napolnila sta oj, litra dva,	oj,	litra dva, sodčka napolnila sta oj, litra dva	A
litra dva, oj, litra dva, sodčka napolnila sta	oj,	litra dva. Oj, tam za goro ...	A
litra dva, sodčka napolnila sta oj, litra dva.	Oj,	tam za goro ... Litra napolnila sta oj, glažka	A
Oj, tam za goro ... Litra napolnila sta	oj,	glažka dva, oj, glažka dva, litra napolnila	A
goro ... Litra napolnila sta oj, glažka dva,	oj,	glažka dva, litra napolnila sta oj, glažka dva	A
glažka dva, oj, glažka dva, litra napolnila sta	oj,	glažka dva. Oj, tam za goro ...	A
glažka dva, litra napolnila sta oj, glažka dva.	Oj,	tam za goro ... Glažka napolnila sta oj, bratca	A
. / . / stran 25 . / Glažka napolnila sta	oj,	bratca dva, oj, bratca dva, glažka napolnila	A
25 . / Glažka napolnila sta oj, bratca dva,	oj,	bratca dva, glažka napolnila sta oj, bratca	A
bratca dva, oj, bratca dva, glažka napolnila sta	oj,	bratca dva. Oj, tam za goro ...	A
bratca dva, glažka napolnila sta oj, bratca dva.	Oj,	tam za goro ... Bom godca si vzela Bom godca	A
Cvete dekletu rožmarin Cvete dekletu rožmarin,	oj,	rožmarin zelen. Ne našel bi v deželah treh fant	A
našel bi v deželah treh fant lepšega noben.	Oj,	cveti, cveti, rožmarin, in dehti skozi vas.	A
v jutru bil je rožmarin na oknu ves požgan.	Oj,	plakaj, plakaj, dekle ti! Oj, zbogom, rožmarin	A
Oj, plakaj, plakaj, dekle ti!	Oj,	zbogom, rožmarin! Ko bil je rožmarin požgan	A
srce so fanta in vršič mu pal je v črno kri.	Oj,	sijaj zlato sonce ti, na mrtvi rožmarin! Če	A
tedaj. Studenček, studenček, zakaj se kališ,	oj,	fantič, zakaj mi grešiš? »O, ptičica grda, kaj	A
zlato knofeljco. Da t′ ga ne bo burja vzela,	oj,	ta burja kraševska. Nemške frajle t′ bojo spraševa	A
sem pisemce, žalostne šriftice, na moje bolno,	oj,	bolno srce. Notri tako stoji: ljub′ca bolna	A
pojdem k nji, ljubici ljubljeni, da bom tolažil	oj,	srčece ji. »Dragi, podaj m′ roko, vzela da bom	A
ločila, sam Bog ve, al′ še kdaj se vidiva.	Oj,	le enkrat še v svojem bi življenju jaz rada	A
življenje, prelila zanj′ga svojo srčno kri.	Oj,	lipica, kjer v senci sva sedela, drug drugemu	A
preljub′ga ločujeta se. . / . / stran 83 . / »	Oj,	bratec ti moj, nikar ne žaluj, saj prideš tud	A
dali v drugo faro; kaj bom revež zdaj počel,	oj,	kje bom drugo ljub′co vzel? Mežnar je že dan	A
gre na jago v to globoko drago, hojli! hojlo!	oj,	zajček dober bo! Medved′ so ga dobili, so ga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani