Pa mi je legel na srce težak kamen in sem legel kar na polje in sem zaspal ... DIONIZ: Zdaj pa je jutro in večera nikoli več!
POLJANEC: Oj nevesta, nevestica, daj da ti čisto v obraz pogledam, da ti pobožam te bele, tanke roke! Oj nevestica, kod si hodila, ko smo te v daljnih sanjah čakali tvoji verni?