oj (601-700)

po znanih stopnicah k mojstru Bartolomeju. »	Oj	trikrat srečne oči, ki vidijo, kar vidi vaše	A
nimajo zate nobene cene?« ji je odvrnil on. »	Oj,	da, da, knez milostljivi,« je hitela deklica	A
‒Z Bogom! ‒ ga je poljubila. ‒	Oj,	z Bogom vsi skupaj! ‒ je kriknil Štefan še enkrat	A
je odvil obujek, ki se je držal noge. ‒Jo‒	oj!	‒ sta se zgrozila Štefan in Jože. ‒Vidita, kaka	A
se ... da ... aj je ... e ko ... o ... nec ... O ... jo ...	oj	...Smrt ...	A
Mariška se ji je zdaj le smejal in ji je pel.	Oj,	žena, žena, kaj boš storila, kaj boš storila	A
iz svojih praznih žepov pač težko pomagal.	Oj!	me je očitno zopet razumela.Ne zamerite mi	A
bi imel vso pravico, ti pa nobene, ali kaj?	Oj!	se je zasmejala.Si ti en otrok, se me je oprijela	A
regratove rože, ki je pokukala iz zemlje. »	Oj!	« je vzkliknila.»Kako vznemirljivo je bilo to	A
prerekanju z orglami poskusil tretjo kitico pesmi »	Oj	kvišku delavska mladina«, tedaj je Tjaž s kora	A
ali pet, take preproste račune, kot je delitev	oj	skozi dve ali pet, opravijo konji mimogrede	A
pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. »	Oj	tat sežgani!« pravijo vsi, ko to vidijo; še	A
zre na ravne pokrajine, zaveša oči, vzdihuje:	Oj,	da, je taka plodovita ravnina kje na Slovenskem	A
Dnevi lete kakor ptica in leta kakor voda.	Oj,	da veš, kako sem se trudil za svojo rodbino	A
čelom. Po kratkem presledku je nadaljeval: »	Oj,	da bi jaz prišel kdaj na Črno Goro!Tam se ne	A
Ti si sedaj gospodar naš.	Oj,	da sem to dočakal!« Skrbno se je ozrl na drobno	A
mnogo Turkov, ko je bil vaš general vzel Tuzlo.	Oj,	žalostni časi so bili za nas bedne katolike	A
drug kaj sumnjivega opazil na njenih članih.	Oj,	oj!On sam, ki je mestni poveljnik in najvišji	A
kaj sumnjivega opazil na njenih članih. Oj,	oj!	On sam, ki je mestni poveljnik in najvišji vojaški	A
hitro se je deček vživel v vlogo zvodnika. »	Oj,	gospodine Franjo, veš li, kaj se je zgodilo	A
Potrepal je psa po glavi. »	Oj	‒ da ‒ šejk, že dobro, že dobro ‒ prijateljček	A
postaviti svoje mlado življenje v takšno nevarnost.	Oj,	tu se bijejo pogosto dvoboji, vsak teden se	A
da poreče civilni sodnik, ki jo dobi v roke: ‚	Oj	da ‒ ti vojaški sodniki so korenjaki! Kako natančno	A
rokama ter rahlo prijel vojaka za ramo, rekoč: »	Oj	brate mi po Bogu, gospodar ti naš, ne tolci	A
zro na nas kakor sestradani volk iz šume.« »	Oj	gospod želir, toliko da ste se povrnili, pa	A
privede Vilar te dni neko preganjano nedolžnost.	Oj	da, France je velik idealist.Saj je lahko.	A
orožnikovem odhodu je pristokal v sobo Bobojedac. »	Oj,	da pišem, tri dni bi ne napisal vseh svojih	A
Kdaj je bilo to?« je nas vprašalo več obenem. »	Oj,	to je dolga povest,« je dejal zamišljeno Ivan	A
zbežali vsi, ker nisem videl nobenega več.« »	Oj,	poštenjak ste bili, Vah, da se niste dali preslepiti	A
ušesom povedal vsoto in Lazar je plačal. »	Oj,	gospod Lazar, ali je mogoče, Vi ste se že vzpeli	A
priklonila in obstala pred deklico, rekoč: »	Oj,	dična gospodična, oprostite mi tudi Vi!«	A
počudil Ščinkovcu in Ščinkovec Lazarju, da se -	oj,	oj! - po tolikih letih zopet vidita in snideta	A
Ščinkovcu in Ščinkovec Lazarju, da se - oj,	oj!	- po tolikih letih zopet vidita in snideta.	A
bila Vahulja in Maček velika prijatelja.« »	Oj,	pa še kakšna!Jaz sem na to prijateljstvo zložil	A
Lazar ni hotel končati stavka. »	Oj,	ta je bosa; nič ji ne verjamem, saj sem Vam	A
najine izdatne, premišljene in hitre pomoči.« »	Oj,	ne brbljaj toliko,« je jeknil Lazar, »če hočeš	A
Čudež, čudež!	Oj,	kako se bo čudil Lazar!«In da bi mogel videti	A
To nekaj pomeni.	Oj,	oj, kaj pa je stara norost, če to ni?«	A
To nekaj pomeni. Oj,	oj,	kaj pa je stara norost, če to ni?« Jaz	A
Eden na uhane, drugi na uro.« »	Oj,	ti zapravljivka!« je viknila Gregorka in skoraj	A
ga je kdo ponudil, je smehljaje se odvrnil: »	Oj	... tega pa jaz že ne!«Tudi tobaka ni kadil, le	A
»Kaj pa tvoji starši, ali še žive?« »	Oj,	še ni dolgo, kar sem dobil pismo od doma!«	A
bil samoljuben, ošaben, a bil je častiljuben.	Oj,	kako se je trapil, kadar nas je imel ogledati	A
1906 . / . / stran 53 . / TOVARIŠ KLADVIČEK	Oj	kakšen častivreden možje bil Kladvičkov Jernej	A
Honorar ni izostal.	Oj,	kako lukulski sem živel tisti blagoslovljeni	A
»Tudi hruške bova pustila na miru.« »	Oj	dobra prijatelja sta mi prišla na kvartir, hvala	A
Sokola je užugala golobica.	Oj,	ti vrag rjavi, neumni!Fej!	A
Marica je pokazala name. »	Oj!	« se je začudil Čajž ter se upognil, tako zelo	A
zabitih in zaklenjenih vratih?« je vprašal Črž. »	Oj,	prijatelj, gledal sem in gledal in solze so	A
sklonivši se k prijatelju, po tihem pristavil: »	Oj	ljubi moj Čajžek, saj tudi mi svoje dni nismo	A
‒ Res je, oče, premaguje me ‒ pravi Janez.	Oj	ko bi mogel tudi jaz tako kakor vi poležati	A
dvakrat dregnil v bok. »Grdo te je oščipal,	oj	grdo.« »Vidiš, tako je pisal sin, katerega ti	A
razumom in s tem je navadno težko izhajati.« »	Oj,	težko, težko!« sem vzdihnil pridavljeno.»In	A
nastaviti še treh sodnikov in če ne treh sodnikov ‒	oj,	ti bi preveč stali! ‒ pa vsaj še enega vratarja	A
bila žalila zasebnega obtožitelja; in stroški,	oj	stroški, ti se pa nalagajo zasebnemu obtožitelju	A
Da, koder. . / . / stran 118 . /	Oj,	koder! Edino, kar bi se mi dalo očitati, bi	A
je bil prerokoval pred pol ure dobri možak.	Oj,	zakaj ga ni ubogal, zakaj se je še pomudil v	A
in pil, pa kmalu nehal ‒ voda je bila mlačna.	Oj,	kako dobro vodo je imel doma! Živo mu je stopal	A
Boljša bo ko nič!	Oj	nesrečni ti Trubar! Vstopil je nov gost, debel	A
pa cvete hvaležna lesna trgovina. »Bled 2,	oj	dražestni Bled 2, le zate bije mi srce!«‒	A
neizrečno smrdi in še govori in vmes mu cvrka meso: »	Oj,	preljubi bratci ‒ beži, podgana!‒ Kako žalosten	A
duhovito, ako pesnik svoj kruljavi stih podpre z »	oj«	, kadar mu manjka zlog?Ta »oj« je odvečen in	A
stih podpre z »oj«, kadar mu manjka zlog? Ta »	oj«	je odvečen in nadležen, kakor so lahko nadležne	A
kletvice. Ali za greh z verskega stališča ni šteti »	oj«	. Oh, še naš višji pastir, kadar piše o ženinu	A
Grafenauerja. Greh pa, kakor povedano, ni ne »	oj«	ne »oh«.In tudi kletvice v dobrem delu niso	A
»Včeraj žalost, danes veselje.	Oj,	otroci!« Mokarica je mešala z žličko kavo in	A
podpirala glavo, da je omahnila na blazino. »	Oj	ne, saj Janez ve, saj me pozna.Ne, nič ne misli	A
Janeza, je tlesknila z rokami in se zasmejala. »	Oj,	kakor ženin!« Nato se je postavila predenj in	A
Za njim je šla, da se ji ne izmaliči.« »	Oj	navihanka!« »Nič ni vredna!«	A
razcefran in razdejan tetin kvedrovček. »	Oj	zverina roparska!« je kriknila teta.Gospod Kališnik	A
Lačen je revež in obljubil sem mu jo.« »	Oj,	da bi se me bog usmilil in me vzel.Vidim, da	A
pisma mladih imajo željo: Piši, še in še piši.	Oj,	ljubi moji, pisanje količkaj dobrih povesti	A
Zašel je in se izgubil.« »	Oj,	ti ubogi izgubljeni sinček.Le kam te je zaneslo	A
vodil in se, priostren, navpik zasadil v zemljo,	Oj,	to so bile tekme, komu bo strela zletela najviše	A
bika, sem jih povabil: Zapojmo tisto našo:	Oj,	sijaj, sijaj, sonce, oj, sonce rumeno! Kako	A
Zapojmo tisto našo: Oj, sijaj, sijaj, sonce,	oj,	sonce rumeno! Kako vam bom sijalo, ko sem tak	A
obstala za vrati, sklenila roke in zajavkala: »	Oj	nesnaga ti nesnažna!Ali sem zate tolikanj brisala	A
Ali sem zate tolikanj brisala in gladila?	Oj,	oj!« »Ali ni lep in ljubek moj ptiček?« sem	A
Ali sem zate tolikanj brisala in gladila? Oj,	oj!	« »Ali ni lep in ljubek moj ptiček?« sem jo podražil	A
prstan in ga ogledoval. . / . / stran 17 . / »	Oj,	ljuba moja mati, ko bi ti vedela, kod se potika	A
Zato ga je v skrbeh vleklo k sinu. »	Oj,	oj, oj!« je kriknil, izpodbodel konja in kakor	A
Zato ga je v skrbeh vleklo k sinu. »Oj,	oj,	oj!« je kriknil, izpodbodel konja in kakor strela	A
Zato ga je v skrbeh vleklo k sinu. »Oj, oj,	oj!	« je kriknil, izpodbodel konja in kakor strela	A
pesmi pela in ga učila ljubiti Boga in ljudi. »	Oj,	moja babica!« veselo vzklikne Bonifac in stopi	A
Fran Saleški Finžgar:	Oj,	mladost ... Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina	OJ,	MLADOST...4 POJDIMO V KOROTAN 10 STREL V SRCE	A
Balantov Anže 87 Pirhi 92 . / . / stran 4 . /	OJ,	MLADOST... Rad postojim ob oknu.	A
koga, vama pa rada postrežem s tem, kar imamo.	Oj,	mnogo študentov je pri nas že prenočevalo.Z	A
morejo ustaviti njih sili, ker so brez pomoči.« »	Oj	gorje, ali naj zares poginemo?« »Zakaj obupuješ	A
bi bil kdo s teboj.« . / . / stran 55 . / »	Oj	ti večna skrb!« je ljubo pobožal Jošt svojo	A
pritisnil na svoje prsi in v solzah jecljal: »	Oj,	oj Jožek, Jožek moj angel rešitelj ‒ do smrti	A
pritisnil na svoje prsi in v solzah jecljal: »Oj,	oj	Jožek, Jožek moj angel rešitelj ‒ do smrti moj	A
vemo, kaj bi bilo?« Jošt pa je hripavo dodal: »	Oj	smrt, strašna smrt bi bila!Jožek je moj rešitelj	A
namesto da bi hodil v ranem jutru k maši. »	Oj,	dolgove imam, dolgove,« se je izgovarjal Anže	A
»Marija, pa se mu ni kaj primerilo?« »	Oj,	ti strašljiva revica, le kaj bi se mu primerilo	A
še toliko, da bomo enega otročička preživili.	Oj,	« se je spet spomnil Matic, »veš kaj, za botra	A
svobode! Ti moč Bizantincev, ti naša groza,	oj,	tale ogenj te požre, tale ogenj opali tvoje	A
živo odžagali, ker jo nosi na pota zločinov.	Oj,	ljubša mi je ječmenova kaša, ugodnejša bivolova	A
»Vsi so padli?	Oj,	Morana!« »Tebi je prizanesla, zahvalimo jo!	A
nenadoma na nekem konju zgane dolga, črna senca. »	Oj	volkodlak!Hun sedi na konju!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani