šume (201)

še naprej povzroča nekakšne ponavljajoče se	šume,	klenka z jedilnim priborom ali premika krožnik	A
stopetdeset, dvesto goldinarjev s Hrvaškega, če so	šume	količkaj, ali doma bi bil tudi zaslužil krajcar	A
Le mirno spi vseh mrtvih dan! Kako	šume	ljudje nocoj! od groba hodijo do groba, ljubezni	A
vsi studenci in breze in bukve manj glasno	šume.	Kadar Ana po logu gre, v pas in oči vse cvetlice	A
SPET ZELENE NAM VRBE Spet zelene nam vrbe in	šume,	veseli vetrc mimo gre, a skriti so še v polju	A
veseli šotori, pred temi šotori pa ljudstva	šume,	sprehajajo doli se, gori. Pod lipo pri mizi	A
Spet zelene nam vrbe Spet zelene nam vrbe in	šume,	veseli vetrc mimo gre, a skriti so še v polju	A
znak se je začel blebet. Šum je prekašal vse	šume	sveta. Gomazelo je v mavričnih frekvencah, pretakalo	A
zaveli so vetrovi; tam palmovi gozdovi natihoma	šume,	tam sladki rastejo rožiči in dateljni zore,	A
hkrati pa vleče na uho še vse tiste čudne nočne	šume,	ki se porajajo kdove kje.Vsi ti glasovi tečejo	A
pojo na vse grlo in čeprav vse vode preglasno	šume.	Ptice pojo, vode šume, kosci pa nabrusijo	A
čeprav vse vode preglasno šume. Ptice pojo, vode	šume,	kosci pa nabrusijo kose - in Obrekarjev Polde	A
Zbudila se je v postelji, ko je zaslišala	šume	iz prostora, iz sten, nenadzorovane zvoke, piskanje	A
samskem stanovanju buljil v steno in poslušal	šume	in skušal razumeti: kako je, ko se nenadzorovani	A
predse, v tla. Zdaj razpoznava znane gibe,	šume	razpletanja in zatem počasnega, dolgega, vztrajnega	A
»saj ti ni treba iti. Pojdiva na Hrvaško v	šume.	Tam te ne najde nihče.«	A
gromovniško po nižincih, zamaknjenih v srebrne	šume	narodnih noš.Cvetličar je bil v hitrici nabral	A
bogastvo in vaščani so prosto hodili v najbližje	šume	ter sekali les, ki jim je rastel za hrbtom.	A
Suljage,« je odgovoril Ante. »Suljaga proda iz te	šume	leto za letom za sto dukatov želoda v Srbijo	A
A drugi zro na nas kakor sestradani volk iz	šume.	« »Oj gospod želir, toliko da ste se povrnili	A
smejoč na vse strani. »Takšna deklica ni za	šume,	v svet mora, da se uči in lika, ko je še v letih	A
poljubiti roke. Tik do mesta segajo prostrane	šume,	po njih še prebiva medved kosmatin.In so mi	A
s sladko sodavico: otroci jih radi pijo, ker	šume,	pa kake ženske.Glej si, sem rekel, bom pa pokalice	A
Sloveni ne zapazili in ne odgnali čred v skrite	šume,	kjer bi jih bilo težko zaseči.Prepovedal je	A
na verandi in se učila razlikovati glasove,	šume	in korake. Razpoznavala sem ljudi in vsakršno	A
nespoznavno prelivata v pomirjevalne, uspavajoče	šume	noči. Že po nekaj besedah, ki sem jih	A
cesti, skozi trg in tam po tihem drevoredu, kjer	šume	nalahko temni kostanji ...Razgovarjajo se in se	A
očmi, vsa blagoslovljena dežela ... tam visoko	šume	zdaj gozdovi, polja se v dolini dramijo ...Vsako	A
slišal, kako so iz dalje, iz domovine zabučale	šume.	”V pomladnem viharju me pozdravljajo!“ ga	A
kje, kedaj? Tiho, skrivnostno šepečejo besede,	šume	kakor z vetrom leteče listje - kaj neki pomenijo	A
polje pesmi, zložene samo njemu na čast, da	šume	in se priklanjajo gozdovi njemu v pozdrav.Vse	A
... Tako se je zajezila reka in leta	šume	jadrno iz prihodnosti v nekdanjost. Toda	A
Noč nenadoma vstane, ptice se bude in silne	šume	zatrepetajo, vrhovi gora bruhajo plamen.Nevernik	A
Kaj ti je nocoj? Prišel sem iz	šume	samo radi tebe, Kata, a mi bo skoro žal, da	A
in zapovednikom. Herbart gre previdno skozi	šume,	oprezno in počasi prodira v Bosno, v zemljo	A
O, maščevanje, kako je sladko! Četa pride iz	šume:	glej, tam je vlaško selo Serb! Herbart si ogleda	A
nikjer ni ovire, ljudstvo beži pred šibo božjo v	šume	in brda, seljaki Uskoki so prešibki, ne upajo	A
Ustavlja se, posluša in zopet spodbode konja. Kraj	šume	postoji, gleda: glej, tam preko goličave sopiha	A
se premisli in zavije v reber, kjer bo bliže	šume.	Skozi grmičevje se spenja in čez skale, trga	A
pretresa pašaluk*. Vid beži z novo močjo ob robu	šume,	hiti in kliče vranca.Beži, beži, pada, vstaja	A
prebujajo višine, dremotni dan prodira v pritlikave	šume,	poživlja jim jesensko lice.Tiho, vdano prodira	A
Alaha boga, naprej, naprej! Skozi pritlikave	šume	vre turška vojska proti Budačkemu dolu, skozi	A
vzpenja se navzgor. Vedno globlje in šibkeje	šume	vode, vedno ostrejše je ozračje.Potoglavo gre	A
okrog in okrog, in izza ozidja je šumelo, kakor	šume	bučele v panju. »Kaj se godi za tem zidom?«	A
množice kramljati, da je po trgu šumelo, kakor	šume	čebele v panju. Prav zadaj za množicami, skoraj	A
preoblečena in izpremenjena sta stopala opazno iz	šume	ter dospela na plan, kjer je ponehalo drevje	A
vnostnega pripovedovali. . / . / stran 9 . / »Kaj	šume?	Kaj si pripovedujejo?« vpraša naš potnik samega	A
Ko Bogomir vstopi, šumelo je tu notri, kakor	šume	zvečer čebele v panju.Godba, posajena visoko	A
poslavljali tukaj! Desetkrat so že obnovile	šume	svoje zelenje, ko sva si na tem vrhu prvič podala	A
Šumbreg. Ko so se mu grajski zidovi pokazali iz	šume,	mu je mila otožnost stisnila srce.Pred njim	A
cvetic ni na pot pod seboj niti goste veličastne	šume	okrog naju; videl sem le ono vitko ljubeznivo	A
štajerskih in hrvaških iz hrastove in bukove	šume	tu bela cerkvica, katero je nekdaj sezidal pobožni	A
vino iz kleti in les iz . / . / stran 27 . /	šume.	Od nje dolžnikov si prejemal obresti po deset	A
ustavilo v pokrajinah, kjer so gore in reke,	šume	in planine prebivalce bolj razdruževale nego	A
odmevalo od tretje gore. Odzval se je nekdo iznad	šume.	»Ta ne zna vriskati,« reče vodnik.	A
siroto, ki joka v samoti; sladkó ji	šume	tolaži srce, ubogi nesrečni siroti	A
stran 148 . / Poleg njih in med njimi pa	šume	košati gozdi in logi in se zelené skoraj nepregledni	A
bodite hudi. Toliko fantov gre zdaj na Hrvaško v	šume,	ali smem iti tudi jaz?« Ves osupnjen jeclja	A
Silni blesk, ki je tesno zagrnil vse prostrane	šume	okrog Martuljka, je Danijela vendarle tako prevzel	A
je podarila svobodno lovsko pravico, da čuva	šume	in zverjad.A grajska gospoda ne gleda dosti	A
je mislil na leseno domovanje onkraj jelove	šume.	V duhu je videl, kako se razsipajo sončni žarki	A
stoje stare, ravne in debele jelke in nemirno	šume	svojo nočno pesem neznanim ljudem, ki so našli	A
so našli zavetje pod njimi. Jožetu se zdi, da	šume	žalostno pesem sedanjosti.Premika se za širokim	A
naprej govoril, da zato jelke v našem gozdu vedno	šume,	ker se je toliko kletev in krega dogodilo v	A
stran 186 . \/ njem. Sam si pa mislim, da vedno	šume	zato, ker se po sredini gozda vleče tista soteska	A
Kakor bi se spremenili vsi ti stoteri kmetje, ki	šume	med trtami in se vrtijo po zidanicah, v črne	A
mu tolčejo žile kakor kladiva, po ušesih mu	šume	in zvene plašni in neumljivi glasovi.Vsak hip	A
Kakor bi se spremenili vsi ti stoteri kmetje, ki	šume	med trtami in se vrtijo po zidanicah, v črne	A
mu tolčejo žile kakor kladiva, po ušesih mu	šume	in zvene plašni in neumljivi glasovi.Vsak hip	A
Kajn Tam doli v Slavoniji se razgrinjajo	šume,	brezkrajne kakor zeleno morje se razgrinjajo	A
človeško srce in beži in se skriva pred njo. Take	šume	so se širile okrog sivega gradu in okrog vasi	A
prisojali. Po kaj bi pač prihajal sem v slavonske	šume,	po kaj bi pač prihajal na otok, na sivi grad	A
ponosnimi, kakor strele bistrimi očmi, je hodil v	šume,	zamišljen, teman.Kdo ve, kod so tavale njegove	A
mogel bi biti gorji od teme, od noči, od samotne	šume,	gorji od prežeče zverjadi!Zatrepetalo ji je	A
prsti. Ali spomladi, ko je zavriskal jug čez	šume,	ko jih je objel in jim zamajal vrhove, takrat	A
Domov je odšel; presedale so mu pač že naše	šume	in naša dekleta! Kaj si mislila, da te vzame	A
gorki jug preko dežele in v hipu počrnil vse	šume,	ko je vlažen dež zrahljal zemljo, da je v zraku	A
v zraku zadišalo, ko so se zganile neizmerne	šume	v mogočnem, skrivnostnem klitju - šele takrat	A
moči in lepoti. Veselo ga je nesla nazaj v	šume,	da bi ne videlo ljudi in njih neznatnosti.	A
se preko njih širi . /\ .. stran 36 . \/ le	šume	kakor kipeče zeleno morje.Ljubil je mater in	A
bi jo gladil. Dvajset let in dalj so šumele	šume	okrog samotne koče, a nihče ni sedel pri oknu	A
se izpremenili. Stara baronica je umrla in v	šume	so silili tu in tam tuji podjetniki, ki so z	A
je živel med prostranimi prašumami. Oh, ali	šume	niso bile več one stare, divjekrasne šume!	A
ali šume niso bile več one stare, divjekrasne	šume!	Kakor da bi se videli na njih sledovi človeških	A
Kakor otroka jo je nosil na svojih rokah skozi	šume.	Prinesel jo je Dani kot darilo.	A
do kraja. Zdelo se je, kakor da so postale	šume	čez noč manjše, nič več ni bilo silnih daljav	A
temnimi očmi je gledal Kajn, kako so se zamajale	šume	okrog in okrog, in srce ga je zabolelo v mogočnih	A
njiv, kolikor so bili vsejali v zemljo. Samo	šume	so v nekaterih krajih up in rešitev tega ljudstva	A
veje v zraku, gozd ječi, zemlja se trese. Oj	šume	stoletne, memento!Oj šume stoletne, nikdar več	A
Oj šume stoletne, memento! Oj	šume	stoletne, nikdar več tako goste, krasne, mogočne	A
nikdar več tako goste, krasne, mogočne! Oj	šume,	stoletne, zdaj in nikdar več! Celo zimo odjekujejo	A
zaradi sramote poslala z drugimi dol na Ogrsko, v	šume.	Za pol pajdaša so ga vzeli.	A
kašlja ne! * Ko je prišla pomlad, ni bilo več	šume	... Redko stoje mlada tenklta11lteilm1	A
je tempelj in razdejan. Pomladi ni bilo več	šume.	In tisti, ki so jo razdejali, so veselo odhajali	A
mestu pri davkariji; drugi so krenili v kočevske	šume,	kjer so med tednom tesali trame in sekali drva	A
Juh! V	šume,	v svet, v zimo!Juh!	A
vzdigovala v nebo. Po cele ure je gledala vanjo; vse	šume	je poznala na njej, zaseke, pečine, ostre, globoke	A
majhna in tudi če bi bil mikrofon, bi ujel samo	šume.	Bila je najbolj vroča in zaspana popoldanska	A
tanki glaski popolnoma preglasili vse ostale	šume.	»Tišina, da ste mi vse takoj tiho!« je zavpila	A
prometnega in tovarniškega hrupa slišal posamezne	šume,	jasno ločene drug od drugega, treskanje odbijačev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani