O Bog, temna šuma naokrog, noč, skovikanje, rahle stopinje zverjadi, ki zasleduje plen - in tam gre človek! Človek gre, ali mogel bi biti gorji od teme, od noči, od samotne šume, gorji od prežeče zverjadi! Zatrepetalo ji je srce in skrila se je v goščo.