Begun ušine okrog sebe s sabljo in plane v goščo, spuščaje se nizdol. Za njim vrešče zalezovalci in pasji lajež pretresa pašaluk*. Vid beži z novo močjo ob robu šume, hiti in kliče vranca. Beži, beži, pada, vstaja in znova kliče spehan svojega zvestega tovariša.