Kar bode ‒ kot ta tiha plan brez konca širi se pred mano.
SPET ZELENE NAM VRBE Spet zelene nam vrbe in šume, veseli vetrc mimo gre, a skriti so še v polju klasi; škrjančka ni še, lastovke drobne, pa ker nobeden še od teh ne ve, da že pri nas so takšni časi. No, mene bele breze vesele ... kot bilke iz daljave k nam blešče, za njimi sonce tam zahaja; nemirno kri mi že po žilah gre.