Aj, in krog in krog samota, molčeča, veličastna in strašna samota, ki se je boji mehkužno človeško srce in beži in se skriva pred njo. Take šume so se širile okrog sivega gradu in okrog vasi, ki je skromna in majhna ležala pod gradom. Kakor otok je stal grad sredi zelenega morja in ure in ure, dan hoda ni bilo nič kakor šuma, šuma.