Prapor trepetaje zavihra, zvesta vojska mu sledi. Radonja tiho teče, tiho se preliva mimo, Radonja vitka in pohlevna, Miren je Budački dol, v mračnem jutru se prebujajo višine, dremotni dan prodira v pritlikave šume, poživlja jim jesensko lice. Tiho, vdano prodira Herbartova vojska v Budački dol, Vojkovičeva konjica se spenja na Vrletač. Radonja teče v ukrivljenem loku, Herbart se ustavi za hip, pomišlja, naj li preskoči reko.