To delo mu je pomagalo, da ni več premišljeval o onih groznih urah, ki jih je preživel z materjo v Korotanu. Zvečer, ko je stal na višini in ga je sonce ogrevalo, je mislil na leseno domovanje onkraj jelove šume. V duhu je videl, kako se razsipajo sončni žarki okrog samotnega doma, a sredi teh žarkov je razločno videl mladenko, ki je stala ob vratih in se ji je čisto zlato vsipalo okrog smejočega se lica.