Zdaj ‒ naenkrat ‒ v mraku se je napolnila vsa gora s samimi pesmimi. Kakor bi se spremenili vsi ti stoteri kmetje, ki šume med trtami in se vrtijo po zidanicah, v črne murne, polegli po brajdah in zapeli zdaj, ko se je storil miren in prijazen jesenski večer. Ali lepo zapeli, ne samo zažvižgali.