Treba bi bilo kaj več razmišljati o tem. A kaj, zmeraj znova je res, da si človek, ko je zdrav in priseben, zlahka zatrjuje, kakó mora ravnati, a to nima enake veljave takrat, ko se fiziološko in duševno spremeni. Sokovi v njegovih tkivih se posušijo ali odtečejo, refleksi počasi uplahnejo, duševno pa zmeraj bolj leze v megle no otopelost.