mokro (656)

gori sem opravil vzpon. Bilo je težko, mrzlo,	mokro,	nevarno.Bil sem sam.	A
103 . / Puščavnik vzdihne in potlej molčé na	mokro	skalo se truden nasloni. »O, drago moje človeško	A
se črni lasjé, in njeno okó, poželjivo in	mokro	bleščí se kot brušen nož. In v dušo	A
se črni lasjé, in njeno okó, poželjívo in	mokro,	bleščí se kot brušen nož. In v dušo	A
pravi, V cveteče germovje se zgublja ž njo. Kaj	mokro	za njima ti zre okó?‒	A
se ti pomišlja ustavlja? Nazaj ti oberneno	mokro	okó Priljubljene kraje molčé pozdravlja. Ostani	A
in tramvajskih tračnic. Menda je stopila na	mokro	cunjo, s katero je snažilka čistila tla; v belo	A
široko belo morje, belo kakor rjuhe in vendar	mokro	in prav do postelje valoví in on si oslini ustnice	A
je zaklel in se začel premikati, da bi kakor	mokro	cunjo izrinil iz sebe obsojeno telo.Takrat so	A
navpična zavoljo štetja, a še bolj zato, da bi se	mokro	blago ne oprijemalo hrbta in bi voda tekla po	A
navpična zaradi štetja, a še bolj zato, da bi	mokro	blago ostajalo oddaljeno od hrbta in bi voda	A
asfalta se svetlika, ko da so jo potresli z	mokro	soljo.Tu na bregu pa megla za spoznanje bolj	A
Vrnila se je iz vode in stala ob njem. Molela je	mokro	roko nad njegovim licem, da so kanci cepali	A
»Pa kaj bi hodili tja... Tam je	mokro.	Saj sem vam rekel, da je močvirnato...	A
njene bele roke plavajo po zraku in udrihajo z	mokro	belo rjuho po belem perilniku. Temnikar	A
Tilčka jekne, a ne preveč, ter se obrne in ga z	mokro	rjuho oplazi po obrazu.Toda on ji je že zataknil	A
pragu in si z roko potegnil po čelu. Bilo je	mokro	in znoj je bil mrzel.Toda dihal je laže.	A
in nepremično drži v iztegnjenih rokah težko,	mokro	rjuho iz domačega platna. „Teci!" zavpije	A
pogoltne solato, si s hrbtom velikanske roke obriše	mokro	brado, začne rezati zrezek in pri tem mirno	A
Nagnem in izpijem. Vino je brez okusa, niti	mokro	ni.Vsi ploskajo.	A
kako je razgrebala peščenec in iskala živo,	mokro	zemljo.Vest se mi je spet oglasila, češ da sem	A
pritrdil Hotejec in mu položil koščeno roko na	mokro	čelo. »Zmeraj ...« so zabrundali tudi	A
otroškega obraza. Z mladostnim zanosom udriha z	mokro	rjuho po perilniku. Na drugem koncu	A
čuvajnica!« mirno reče Drejc in si z rokavom obriše	mokro	čelo. Naglo stečeta po progi, ki jo	A
tam pa se je posrebreni napis svetil kakor	mokro,	bridko zasanjano oko. »Resurrecturis	A
poskočil in ga pobral ter začel stepati z njega	mokro	žaganje.Nenadoma pa se je zdrznil, še enkrat	A
se začela cmeriti z gobo v rokah, da bi tisto	mokro	reč prijel in ji jo zabrisal točno med oči.	A
nedoločljive podobe. Spodaj je bilo okrog in okrog	mokro,	zid je bil prav do črnega prepojen s sluzasto	A
težko prtljago ob tla. Z rokavom si je obrisal	mokro	čelo.Naprej ni bilo mogoče.	A
sprijemalo na vekah. Svežica je tekla po hrbtu in	mokro	platno se je gubavo gručilo po koži. Ko je odprl	A
Vstal je in bredel skozi travo. Hladno in	mokro	so se mu lepile visoke bilke na noge.Prebujeni	A
stran 218 . / skalo. Zavlekel se je podnjo in na	mokro	vejevje. Globoko je sopel.	A
razdajal naokrog. Dva sta mornarja zavila v	mokro	platno in ga potisnila v morje. Vsak je hotel	A
Simon pa ni veliko povedal. Molče je vlačil	mokro	krpo po palubi, molče je razdeljeval vlažna	A
pogledal in potem je nenadoma plosnil tisto	mokro	cunjo, ki je smrdela po človeškem dreku, čez	A
Pogoltnilo jo bo. Zabredel je v	mokro	travo in se odlepil od tega pogreznjenega kosa	A
kot kakšna riba zmuznil skoz in se zakotalil v	mokro	travo. Tako se je vrnil in tako so se stvari	A
pa se smeje in sneg se topi pod njo, da čuti	mokro	zadaj na hrbtu...Gašpar jo dvigne k sebi, da	A
kuhinji spodaj, vroč obraz, mokra usta ječijo v	mokro	dlan, telo se sunkovito giblje, hoče da gre	A
oknu. Zagleda se v pramene redkega dežja in na	mokro	ulico pod škofijo, kjer tovorniki valijo sode	A
je stopil korak nazaj, v visoko in neprijetno	mokro	travo, nobene volje ni imel, da bi se v tem	A
on jim ne bo napoti, stopil je korak nazaj, v	mokro	travo.To je poveljnika spravilo skoraj v dobro	A
koncu, prihajalo je vlažno prebujanje gozda,	mokro	dihanje jutranje trave, svit sončne svetlobe	A
rektorjem v kolegiju, naenkrat se ni več plazil z	mokro	cunjo po mrzlih tleh, postal je eden izmed njih	A
in mirno gleda slačenje in dotikanje, njeno	mokro	telo, gnetenje teles, porivanje, kakor pravijo	A
med njene razkrečene noge, v toplo in od greha	mokro	razžarjeno meso, jezik v razprte ustnice, z	A
spravil nad to solzno, jokajočo in poljubov vse	mokro	žensko bitje, ki ga je iskalo in hotelo zase	A
družbi, on s svojim ležanjem, jaz z metlo in	mokro	krpo.Njuni volji sta v službi Družbe od vsega	A
sem se spomnil, da mi izpod pazduh kar lije	mokro.	Ampak metalo naju je sem in tja in ona me je	A
razbija kri. Nekaj žvenketajo kozarci, da čutiš	mokro	in pekoče po obrazu.V zraku se blešči zlomljena	A
Hodim gor in dol. Pred očmi steklo,	mokro.	Naliv.	A
odprtimi hodniki. Južna svetloba, ki je preplavila	mokro	pokrajino, bele poti med razmočeno travo, živa	A
prestanka premikale v kolenih. Roke so ožemale	mokro	čepico. In izpod tekaških hlačk mu je molelo	A
gladko, od vlage, od znoja povsem gladko in	mokro	kožo.Odpenja ji gumbe in jo boža po drobnih	A
Gregor Gradnik leži na postelji, naslonjen na	mokro	steno, in gleda velike lopute, ki se obračajo	A
zaobljene pod kupi trohnečega listja. Sedel je na	mokro	listje, s hrbtom se je naslonil na drevo. Sem	A
vzpenjal pod kupolo neba. Zdaj je legel na	mokro	zemljo, zdaj je med drevesi mezela k njemu svetloba	A
zdelo, da ga gledajo oči ždečega mesta. Skozi	mokro	snežno brozgo je stopil po prazni ulici.Ko je	A
Slišal sem, kako sope, in videl, kako ima srajco	mokro	pod pazduhami. Ljudstvo je z živahnimi klici	A
mudi. »Roke ti ne morem dati, ker imam vso	mokro,	« je dejala Jerica in se obrnila.Ko je bil odšel	A
rameni, ne potegne je na suho, temveč ji vrne	mokro	cunjo, ne zasmejita se, njegova siva leta ju	A
od nje se ne sme zamešati v to drobno drobno	mokro	migotanje, nič ne sme priti v izgubo, kajti	A
naj večkrat pomete svojo sobo in jo obriše z	mokro	cunjo, ki naj meri 20x15 cm, po navoščenem podu	A
pravem mestu, vsako soboto je treba umiti okna z	mokro	cunjo in obrisati s časopisnim papirjem, za	A
preveč potopljenimi glavami si vije svojo pot pod	mokro	drevje, bodičast veter se motovili okoli ušes	A
Zdaj bomo po debeli uri hoda prišli spet na	mokro.	Malo takega vina, kakor je Roštanovo.	A
se začel slačiti. Slekel je svojo do nitke	mokro	srajco ter jo podal svojemu spremljevalcu, rekoč	A
suha ženska v višnjevkasti, ponošeni halji, z	mokro	cunjo v roki.Vazko se je prestrašil ter stopil	A
Krpica je priskočil s konvo vode ter mu z	mokro	cunjo začel izpirati okrvavljeno glavo. »Hajdimo	A
pogoltnilo ga je zanimanje za nadaljnje dogodke. Z	mokro	ruto se je obrisal nos, hujše operacije, hvala	A
odrežeta rido, jo ubrala po stezi. Ko sta skoz	mokro	grmovje, čez polzke korenine in kamene srečno	A
harmoničen sklad svojo izsušeno notranjost z	mokro	vnanjostjo, so se nam vzbudile polagoma tudi	A
Komisar Zajec zine dovtip, da je vino št. 5	mokro.	Ker se mu nihče ne smeje, izjavi, da ostane pri	A
Le kadar pijače ni, se zgodi, da ga tolažim z	mokro	besedo ‒ to je moja iznajdba!‒ In mu naštevam	A
Gašperja bolela buča in so mu jo vtaknili v	mokro	obvezo, že se je oglasil Mihec: »Meni tudi!	A
postelji in tiho jokala, da je bilo vzglavje vse	mokro	od solz. Ker je bila obledela od prečutih noči	A
se zakopala v posteljico. Pošteno jo je, vso	mokro,	zeblo. Naslednje jutro si je Hudournik zakuril	A
Poskusi ga ti. Napisano je tako, kakor bi kdo	mokro	butaro hoste vrgel na papir. Da bi se bil vsaj	A
Ne vsega, samo konček. Golazen začuti	mokro	in mrzlo vodo, pa beži pred njo.Lisica se ritenski	A
vodi. . / . / stran 39 . / Lisica si otrese	mokro	dlako, pogleda za mahom, ki se vrtinči po valovih	A
kanarčka, ki si je prav takrat divje otresal	mokro	perje, je obstala za vrati, sklenila roke in	A
orodja, ki ga je morje splavilo na suho. Med	mokro	šaro je našel trnek.Takoj si ga je pripravil	A
klobuka. Ko je za hip prenehal, da si je otrl	mokro	čelo, je že začutil, kako se je priplazil mrzel	A
je sklonila k Francki in ji poljubila od solz	mokro	lice: »Revica moja, pojdiva na delo.« Ko sta	A
se pijan zibal domov in te je stara čakala z	mokro	cunjo na pragu!« Gosti so se zasmejali, Jernej	A
Kolena so se mu pošibila in sesedel se je na	mokro	prst. Zopet je segel Numida v nedrje ter mu	A
. / stran 190 . / Vroči žarki so posušili	mokro	obleko, kri ji je umiril spanec, pa udih je	A
je jahal ves dan. . / . / stran 201 . / V	mokro	zemljo vtisnjena trava mu je bila zanesljiv	A
nevedoma Ireni in Ljubinici bagrene tančice na	mokro	obrežno pot.Oklepi in šlemi so zažareli, jezdeci	A
si oddahnil in zopet pil. Nato si je otrl	mokro	glavo in lice ter se obrnil do klopi, ki je	A
brije in na vsem lepem začne snežiti, da imaš	mokro	glavo in se ti z obrvi sipljejo beli diamantki	A
sta se večkrat približala hrumečemu potoku. V	mokro	svetlikajočih se stenah se je utrinjala medla	A
so se brez prestanka zaletavali v debele, z	mokro	mahovino čez in čez porasle plohe, kakor da	A
Pa kam si me posadil? Nalašč v jarek, v to	mokro	posteljo!Vzdigni!“	A
preko močvirja, čez hrib. Noge so se udirale v	mokro	prst, padal je na strmem klancu, strah ga je	A
je vzdignil pred njim; začutil je pod nogami	mokro	listje; zašuštelo je včasih, padalo od veje	A
okreniti glavo, ker je bilo vzglavje vroče in	mokro	od potú, ali tudi glava je obležala mirno, vrat	A
in stiskal sem ustna. Mesto je bilo zavito v	mokro	meglo; od nikoder ni bilo najmanjšega vetra	A
pojdiva tja in sediva na ono klop ... ne, tam je	mokro	...Ali bi te bilo strah, če bi stopila v lopo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani