nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Vseeno je stopil korak nazaj, v visoko in neprijetno mokro travo, nobene volje ni imel, da bi se v tem utrujenem jutru prerekal z oficirjem, ki je sedel tam zgoraj, glavo je imel pod oblaki, obraz obkrožen z belo lasuljo, bela peresa so nalahno nihala nad širokim klobukom, samo čakal je, da bi pokazal svojo moč nad popotnim človekom, da bi spustil svoje topniške pse z verige in kolesa svojih topov čezenj. Umaknil se je, navsezadnje to niso bili bandeirantes, to ni bila njegova vojna, naj jezdijo s svojimi kanoni, kamor hočejo, on jim ne bo napoti, stopil je korak nazaj, v mokro travo. To je poveljnika spravilo skoraj v dobro voljo, vojak pač razume, kaj je to umik, vsak hip smo blizu opoja zmage, blizu slutnje zmagoslavja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani