moški (201-300)

Nič ne pomaga, je rekel glas, ki bi lahko bil	moški,	lahko pa tudi ženski, pahniti jo bo treba v	A
počivali? Vstani, zavpije Mihael, potiskaj voz,	moški	s premočenimi sivimi lasmi in begajočimi očmi	A
čez obraz, je tako? vpraša Mihael, mrmrajoči	moški,	oni ki so garali in vlekli vozove iz blata,	A
dolgo palico med rebra. Ne morem naprej, reče	moški	ob drevesu, še v trebuh ga žokni, zakliče razposajano	A
Naj te v trebuh. Saj bom, reče	moški	in skuša vstati, saj bom, a spet mu zdrsne in	A
svet je naenkrat to, kam smo padli ljudje.	Moški	zaječi ter splašeno in začudeno pogleda Mihaela	A
tretjič priletela na glavo. Komu? vpraša Mihael,	moški	molči, bolje je, da molči, saj bo minilo, potem	A
Vstani in pojdi.	Moški	z zlato verigo okrog vratu vstane, klecne, vstane	A
dvigne, votlo poči po temenu klecajočega človeka,	moški	se zgrudi najprej na kolena in potem na vse	A
Drugače nikoli ne pridemo v Kelmorajn.	Moški	ob drevesu se skuša dvigniti, spet je na vseh	A
Mihael zgrabi za verigo in ga potegne kot psa,	moški	se z rokami upre ob blatna tla, začne se pomikati	A
so blatni in vsi so enaki, to je božja pot.	Moški	gleda po sebi, on je najbolj blaten in tudi	A
vpraša po nemško, pred vrati hospica, reče nuna,	moški	ne smejo noter.Samo, da je tukaj, pomisli Katarina	A
tega storil zame, mama že, oče bi tudi, a noben	moški.	Edini moški, je pomislila in tega seveda ni rekla	A
mama že, oče bi tudi, a noben moški. Edini	moški,	je pomislila in tega seveda ni rekla, edini	A
je pomislila in tega seveda ni rekla, edini	moški,	ki so se ji zares približali, so bili tisti	A
človeško in božje, kakor dihanje. Moj prvi	moški	si, reče Katarina. Simon pomisli, da ona ni	A
povedati, tudi Simonu ne, vseeno je njen prvi	moški,	zdaj je lepa, zdaj je zala. Zjutraj, ko ni	A
Hlub?... je med dolgimi presledki klical	moški	glas.Prihajati je moral od nekod izza temnega	A
ker to čuti, ker tako mora biti, ker je ta	moški	kratkomalo njen in je ona odslej njegova do	A
vsaj v svojem prejšnjem življenju, da je ta	moški	pravzaprav nekakšna sestra uršulinka, sicer	A
pravzaprav nekakšna sestra uršulinka, sicer	moški,	a prav tako zavezan z Zveličarjevim zakramentom	A
gledala samo njega, ali hočeš? je rekla. Mladi	moški	so se zasmejali, eden je od smeha legel v travo	A
temnordečega ozadja velike cerkve iztrgata dve	moški	postavi, kakor da bi stopili s pročelja, na	A
povsod reče jezuitski čaj, tudi yerba mate;	moški	sekajo krošnje dreves, vsako drugo leto jih	A
trgajo vejice in jih spravljajo v košare, drugi	moški	nosijo te velike košare na vozove.Lepo pojejo	A
vozove. Lepo pojejo, pomisli superior, ženske,	moški	so delovni, pridni, samo to je, da imajo nekateri	A
njihovi otroci že razumejo, dva, samo dva, samo	moški	in ženska v večni zvestobi, to je po božji volji	A
preiskovalni komisiji. Da je izginil tudi molčeči	moški,	ki ga sploh ni bilo na seznamu in za katerega	A
njega. Naenkrat ni tam, med njimi, ob njej leži	moški,	resnični, ne tak kot onadva z Dobrave, ki sta	A
pospravljen, rudarji so odšli na delo, romarski	moški	k počitku, vse se je umirilo v času popoldanske	A
Vse drugo je bilo drugače.	Moški	so imeli obraze in imena.Simon jo je zapuščal	A
kakor ni poznal tega mesta, v katero vstopa, in	moški,	ki ga ženska, ki se je to isto jutro prebudila	A
napotita pod baldahin, ki ga nosijo gvaraníjski	moški,	za njima se razvrsti dolga procesija obiskovalcev	A
srce spet plazita jeza in hladno sovraštvo. Ko	moški	v temi popije pol vrča, jo vpraša, kaj sta počela	A
obrazu, nekje med očmi. Začudeno in naglo se	moški	umika proti vratom.Ženska zastane v prežečem	A
pomisli ženska, padel bo, Jezus, ubila sem ga!	Moški	pa ne pade, spusti se na kolena, poklekne na	A
je bil namreč žilav in močan človek, bil je	moški,	zdrav in kosmat.Zato mu je potem odsekal roke	A
ali pa muke pekla. Vitezi, meščani, kmetje,	moški	in ženske, vsi so se družili med sabo in vsi	A
ob strani, ko so se šopirili purani in pure,	moški	in ženske, škofje in grofje, baroni in mestni	A
Prizor poznamo: Katarini se sanja, da jo neki	moški	počasi slači.Morda se dogaja v snu, morda v	A
morda v jutranji polbudnosti, nazadnje jo tisti	moški	gleda golo in nič ne more zoper to. Prizor je	A
zaustavijo, dihanje ob njenem ušesu ne preneha,	moški	je blizu in hkrati daleč, njegov pogled je na	A
zdaj ve, da res leži gola, ne more se upreti,	moški	jo dvigne za boke in se ji od zadaj približuje	A
odhajali, robati vojaški, mili ženski romarski,	moški	nosati in kosmati, bledi in rdečelični, lepi	A
da je od njegovih kosmatih prsi buta vanjo	moški	vonj, da je to tisti Franc Henrik, tisti pav	A
gledati kdo drug razen njega, ki je bil prvi	moški,	ki jo je takšno gledal.Zato mu je bilo tudi	A
bodo poslali v javno hišo, da bo lahko vsak	moški	z njo nečistoval.Ko je Agnes to slišala, je	A
slišal iz nje človeško govorico, njen glas, nek	moški	glas, ki ji odgovarja.Slutnja, ki je sedela	A
vrata, v hiši je nekaj padlo ali se razletelo,	moški	glas je nekaj zahrumel za njo, potem se je obrnila	A
njunimi nogami pa je Smrt. Smrt, ki je pri Nemcih	moški,	ne tako kakor pri nas, kjer je smrt ženska,	A
v Sveto deželo tako, da je dajala mornarjem,	moški	pokaže z rokami in pomiga z boki, tako...Ker	A
gledali, potem je nekdo vstal, ni videla kdo, neki	moški,	in jezno vrgel nož po mizi v tisto bljuvanje	A
želel usekati s tisto gajžlo? Mahni ga, zakliče	moški	glas, saj ti ni brat, in množica se zakrohota	A
zbliza bolščali vanjo in okrog njih se je širil	moški	vonj po hlevih, po znoju in gnoju.S sikajočimi	A
histerično zapornico, ki je izgubila živce, in ves	moški	del zgradbe je bil ob oknih.Vsako od obeh plemen	A
je naenkrat november in zakaj ni več maj?	Moški	se je obrnil, iz sebe spustil različne zvoke	A
nikoli ni videl. Nehote se ga je dotaknil in	moški	je nekaj nerazločnega rekel v snu.Izgovoril	A
hodnika z glasno kletvico posredoval. Oster	moški	glas je vzkliknil in to je bil pravi rez.Smeh	A
sanjalo, da nekam padam. Zdaj sanjam neki	moški	obraz.Približuje se in približuje.	A
Tudi jaz živim sam in razumem, kako je, če je	moški	sam, ampak pri meni je vse svetlo in čisto.	A
postal pozoren: zmeraj se ustavljajo tukaj, neki	moški	z ličnimi kovčki za orodje v rokah izstopajo	A
priletela. Pred pivovarno spet ustavi avto, plečat	moški	pozvoni pri vratih, počaka, izgine v notranjost	A
cesto, Fastl pozvoni, iz domofona se zasliši	moški	glas, s Fastlom govorita nekaj v narečju,ki	A
majhnem prostoru, ob mizi sedi visoko ostriženi	moški	in bere časopis.Pokima, smeva naprej, skozi	A
pod visokimi kletnimi oboki, oken ni nobenih.	Moški	odhajajo skozi debela, s svincem obložena vrata	A
hipu, ko stopiva skoznje, strahovito poči. Mlad	moški	drži v rokah nekaj kot pištolo, browning, luger	A
zgoraj se zgane nekaj hrupa, nekaj prebujanja in	moški	se premakne iz svoje omrtvičenosti.Z obema rokama	A
pripravila k smehu, bila je gospa inženir, imela je	moški	glas, se pravi bariton, običajno je bil ta glas	A
krožka. Na oni strani je bil vljuden in prijeten	moški	glas. Torej je, je v zvezi.	A
diplomirala. Vsi diplomanti na tehniki so bili	moški,	razen nje, vsi so bili v črnih oblekah, razen	A
slikala. Takrat pri diplomi je hotela biti	moški,	najpametnejši.Ko se je slikala v modrem krilu	A
je v kotu igral orkester in so bili njihovi	moški	še živi.Takšnih, kot smo me, so včasih govorile	A
vseučilišču, ki so mu takrat še gospodarili	moški,	in njena burna romanca z znamenitim pesnikom	A
še ženska, je rekla peta. Potem pa je postala	moški.	Kdo ne bi postal, ob vsej tisti tehniki.	A
vratih. Ko jih je odprla, je v temi hodnika stal	moški	z aktovko. Rekel je, naj mu oprosti, ker	A
ko je spet tu, ji je nenadoma blizu tudi ta	moški	s svojo, no ja, eksaktno literarno vedo vred	A
ženske. Toda bilo je podobno tudi temu, kar	moški	sporoči ženski, ker ve, da to hoče slišati.	A
Ljubljani pred vhodom v nekdanjo cukrarno stal	moški	srednjih let, ki je vzbujal splošno pozornost	A
kožuha. Drobnejša postava je ženska, čokata je	moški,	negibno stojita pod napuščem in gledata v brezpotje	A
Ženska se ozre gor, za hrumom snežnega viharja.	Moški	se zgane, zamahne z roko, sključi se, vprašujoče	A
prstih skozi vežo. Pod napuščem stoji čokat	moški	z oljenko v rokah.Za njegovim hrbtom pojoči	A
Veter, ki bobni daleč po dolini.	Moški	v staji leže in se pokrije s kožuhom čez glavo	A
zanesljivo. Na drugi strani ceste včasih pride k oknu	moški	v majici s pločevinko piva v roki.Njegovo močno	A
klical ga je po imenu: Bill, Delfi so v Grčiji.	Moški	na stolu je nekaj zamomljal in trdneje poprijel	A
»TV sranje, ne pa nekaj drugega,« je rekel	moški,	ki je ob televizorju vrtel gumbe. Slika	A
strani ulice, v prvem nadstropju, stojita ob oknu	moški	v majici in svetlolasa ženska, ki ji lasje štrenasto	A
papirja in mu ga daje pod nos, da bi poduhal.	Moški	jo odrine, ženska se spet približa. Zdaj moški	A
Moški jo odrine, ženska se spet približa. Zdaj	moški	poduha tisto meso.Oba se glasno smejeta, Stella	A
primeru posilstva, ki so ga imeli pred sodiščem.	Moški	je vdrl skozi okno v spalnico, ko je bil mož	A
povsem obupal, pa je potrkal na vrata starejši	moški.	Zanima ga ta njegova šola, je rekel.	A
gumbi na srajci so popokali. Vanj je buhnil	moški	vonj, vonj po znoju, po alkoholu, po obupu.	A
vhodna vrata. Ob zidu na drugi strani temnopolt	moški	spusti hlače in v rokah stresa svoje žilasto	A
Ali hočete goreti v peklu? Visok	moški	zgrabi križarja za rešetko pred obrazom in ga	A
ganku, zvija telo in kaže gole prsi ponoreli	moški	množici.Črncu, ki stresa svoje žilasto meso	A
6. Golorit	moški	z gracilno hojo se ziblje po ulici.Spremlja	A
Obkrožijo suvajoči par ob vežnih vratih.	Moški	se ozre čez ramo, umakne zadnjico, spusti žensko	A
zdaj obrne pogled k vratom. Klečeča ženska je	moški	s šminko, razmazano po slabo obritem obrazu	A
Ime mi je Aelia laelia Crispis. Nisem ne	moški	ne ženska, ne devica ne mladenič, ne starka	A
so vsako leto enkrat dirjali na štiri hribe:	moški	in ženske, otroci in starci so steklimi očmi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani