moški (101-200)

O, na koliko tipk in strun ne zna še igrati,	moški.	Takó zamenja njen lahkotni ritem za koketnost	A
kamnitega satja. »Gotovo ga zebe,« je rekel mlad	moški	z naočniki.Nič ni podoben zdravniku, ampak kakor	A
ne mara, da bi se takšni, tako svobodomiselni	moški	zanimali za njeno hčer.Zato je hitela s pripovedovan	A
II. Arhitekt Mirko Godina, tridesetletni	moški	vitke postave, je bil doma iz Trsta.Bil je sin	A
trenutek se je takoj spet zbral. Zakaj naj se	moški	na mah razneži, ko ga obsije mehka skrb iz ženskega	A
vzgib hvaležnosti. Tako je hvaležna ženska, ko	moški	prezrè vse njene vmesne ljubezni in jo vidi	A
neverjetno je, kakšno potrpljenje imajo nekateri	moški	v negovanju ljubezni, ki upajo, da jo bodo spet	A
»Potemtakem ti je všeč ali ne?« »Vsi	moški	s plešo so mi všeč!« »Beži, beži.«	A
sem si mislil tedaj, da imajo vsi ti krepki	moški	in ljudje svoj zdrav smisel v sebi in da ne	A
njun pogled ni bil prijazen; na pomolu je stal	moški	in vlekel za verigo čoln izza pomola. Takrat	A
razlikujeta moška in ženska naloga na tem svetu.	Moški	je junak v boju, ženska v trpljenju, a trpljenje	A
goli mizi sta bili postavljeni dve odsekani	moški	glavi in ena je imela cigareto v ustih.Bili	A
dokazuje, da so nekoč živeli, bili mladi in polni.	Moški	pogledavajo v dimnike, postavljajo male železne	A
malo zadevajo. Don Armando je tak kakor vsi	moški;	sredi sobe stoji, lica rdeča, oči svetle, telo	A
bilo toliko ljubezni in vdanosti. »Sicer pa ste	moški	zmeraj otročji.Ženskam se smejete, če verjamejo	A
spomin mi je bil še zdaj nekoliko neprijeten.	Moški	ponos nikdar ne pozabi, kdaj so se mu pred žensko	A
s ponosom odkorakal za Žefom. Doma so vsi	moški	stopili h krsti in z združenimi močmi dvignili	A
To jih seveda tudi drži pokonci.	Moški	skoraj zmeraj prej obupa.In vendar ženske niso	A
je zahlipalo ob tem pogledu, pa tudi nekateri	moški	so si s hrbtom roke potegnili mimo oči.Stari	A
bilo toliko ljubezni in vdanosti. »Sicer pa ste	moški	zmeraj otročji.Ženskam se smejete, če verjamemo	A
ki so molčale, za ženskami pa so se nabrali	moški,	ki tudi niso odprli ust.Nihče ni zinil, kakor	A
obstali v polkrogu, za njimi so molčale ženske in	moški.	Ta molk je šele zdramil Hotejca.	A
se je prerivanje in stopicanje, in najsi so	moški	še tako zmajevali in celo odločno odkimavali	A
»Boš že videl.	Moški	res nimate oči za take stvari.Ženske pa jih	A
vsak v svojo smer, ženske so izginile v hiše,	moški	pa so se spustili na trg.In spet so se napolnile	A
Pozajtrkovali so kar stoje, potem pa so se	moški	spravili vsak k svojemu oknu in se začeli briti	A
In s kom? Nekateri	moški	so za zakon, drugi za ljubezen.« Našobila	A
Moške poteze.	Moški	glas.Votel in doneč glas tam nekje iz velikega	A
vešče, letale bi, tulile. Kot spodaj na jugu,	moški	bi si ruvali lase, zadaj za mestom pa velik	A
revolverji in to, v sredini pa lep, razviharjen	moški	obraz s čvrstimi potezami.Izkušen gospod.	A
sredi, to je prvo, kar vidi, potem pa ga hrapavi	moški	glas, oster ukaz dvigne s sedeža, da stoji tam	A
koluti bodeče žice. Neki stroj cvili, starejši	moški	seka koščke žice, mlajši jih spravlja v lične	A
Zdaj se je prodaja ustavila. In ko mlajši	moški	obupano dvigne roke nad velikimi, še nerazsekanimi	A
O simbolni auri tega dejanja tudi ne.	Moški,	ki je preživel obleganje Vukovarja, je pripovedoval	A
pogled pritegne sprva povsem običajen prizor.	Moški	s šalom okrog vratu odklepa avto, na zadnji	A
pred blatnim pločnikom, ki ga gleda pod seboj.	Moški	opazuje postave, ki tečejo čez trg in posluša	A
postav se zaustavi in se ogleduje okrog sebe.	Moški	spet zakliče.Zdaj se tisti še za hip izgubljeno	A
nekaj razlaga. Oba gledata proti spomeniku,	moški	pa ima spet za hip v kotičku očesa starko.Zdi	A
visokimi, svetlimi pročelji zadaj za njimi.	Moški	gleda postave, ki tečejo čez trg, vse več jih	A
- Starka, reče	moški,	tista stara ženska je padla. Matere z	A
priključili demonstraciji in jih policija razganja.	Moški,	ki stoji v ozadju, mu nekaj kliče. -	A
padla. Fotografiji dveh desaparecidov	Moški	steče k starki, ki leži na tleh in jo skuša	A
- Kozarec vode, Alberto, vzklikne	moški,	ki zdaj drži žensko med rokama kot vrečo.Njene	A
Alberto snema.	Moški	zdaj uspe dvigniti žensko, njeno torbico si	A
Nekam teče, naglo se vrne s kozarcem vode.	Moški	ji pritisne rob kozarca k ustom.Starka pije	A
Starka pije z drobnimi požirki.	Moški	ji omoči čelo in sence. -	A
- Saj je zmeraj isto, reče	moški.	-	A
- Ti bi jo pustil na pločniku, reče	moški.	-	A
- Vseeno, reče	moški,	ne moreš je pustiti na pločniku. Alberto spet	A
- Smem pogledati, gospa? reče	moški	ljubeznivo in seže po fotografijah.Ženska počasi	A
Ženska počasi razklene dlan.	Moški	vzame obe sliki in si ogleduje podobo mladega	A
- Sin? vpraša	moški.	Starka pokima.	A
- Vaš sin? vpraša	moški.	Starka odkima.	A
- Ti, kakšna uniforma je to? vpraša	moški.	Alberto vzame sliko in si jo ogleduje.	A
- Ni poljska, reče	moški.	-	A
- Na svidenje, gospa, reče	moški.	Zdaj bo vse dobro, ni res?	A
- Nemška pa tudi mi, reče	moški,	saj poznam nemške oznake. -	A
se zdrzne, ko se skozi gručo ob vhodu prerine	moški	v tankem svetlem suknjiču, s potnimi madeži	A
k njej in ji potisne v roke nekaj papirjev.	Moški	se sprehaja po dvorani in si pozorno ogleduje	A
Kolegica pri sosednji mizi ju pozorno opazuje.	Moški	v svetlem suknjiču se v nekoga zaleti in se	A
sije na Casullo sonce. Pred hišami posedajo	moški	in srebajo iz posušenih bučk ali pločevink vroč	A
im se razposajeno smeje. Smeje se tudi črni	moški	in Ado v hipu čudno spreleti po vsem telesu	A
ustavi, se v svetlobi žarometov prikaže neznan	moški,	drugi pa že odpira vrata na strani, kjer sedi	A
se zapodi po dolgi podeželski cesti v noč.	Moški	na njegovi levi smrdi po žganju.Na desni čuti	A
desni čuti Gojmir vročico Witoldovega telesa.	Moški	na levi ga je zrinil čisto k njemu.Gojmir se	A
vagonov zahrumi množica sovražnega ljudstva.	Moški	in ženski glasovi terjajo smrt za izdajalce	A
- Konja nahraniti? je revsknil	moški	glas in med vrati se je pokazala glava, nafrfuljena	A
naskoči, kot jo zmeraj naskakuje in naskoči.	Moški	je gledal predse, roke ohlapno spuščene, glava	A
travnika visoko gori v hribu. Pred njim je stal	moški	in nekaj govoril.Johan Ot ni slišal niti besede	A
bolezni na spolu. Prinesel ji jo je neki pijani	moški,	v katerem je satan pustil svoja bolna semena	A
obrazih. Vsi so zrli nekam naprej, tam pa je stal	moški	trdih potez in z vnetim mahanjem rok, ki so	A
Pražnje oblečeni.	Moški	v širokokrajnih klobukih, izpod katerih lije	A
Pogledal je gor in za hip je videl bradat	moški	obraz, ki se je sunkovito potegnil noter.	A
napete postave hip pred uničenjem. Mišičast	moški,	s široko razprtimi ustmi in pestjo med zobmi	A
meščani, kmetje, vojaki, uradniki, kapucini,	moški,	ženske, otroci, vse se je gnetlo, da bi videlo	A
nerazloženo prtljago. Ljudje tečejo po ulicah,	moški	s trakom na rokavu ga potegne v zaklonišče.	A
protiletalskih izstrelkov. Potem ugotovi, da je	moški,	ki stoji poleg njega in mirno kadi cigareto	A
na katerega je pritrjen zvočnik, se starejši	moški	skloni k svoji ženi. Če ne bi tako jecljal,	A
prijatelji. Po vratih zabobnijo udarci, brundasti	moški	glasovi so v preddverju, trenutek zatem že v	A
in ve samo to, da je zmeraj bolj gola, da jo	moški	gleda in da ona ne more nič zoper to. Boža jo	A
vendar še zmeraj ne vidi njegovega obraza. Ta	moški	je človek brez obraza, čeprav ima neusmiljen	A
njegovo nenevarno neusmiljenost, tudi to. Neki	moški	je vstopil v prostor, počasi jo slači, boža	A
zaustavijo več, dihanje ob njenem ušesu ne preneha.	Moški	je zdaj blizu in hkrati daleč, njegov pogled	A
njegove roke, ki so njegove in hkrati nikogaršnje,	moški	nima obraza in nima imena.Nekoliko se dvigne	A
more več, kajti stvar se nadaljuje. Preden jo	moški	dvigne in obrne, opazi, bolj zazna kot opazi	A
ni je mogoče zaustaviti, noče je zaustaviti.	Moški,	ki je pri njej, jo zdaj obrne na trebuh, dvigne	A
vodam, s palicami, z vilami, z motikami v rokah,	moški	in ženske so stali na bregovih in potiskali	A
a občudujoče, vseeno z občudovanjem, kajti	moški	v beli suknji je lep, je glasen, raskav glas	A
nečakov, je bil pav. Bil je lep in postaven	moški,	kot se reče, toda bil je pav in od prvega trenutka	A
med velikonočnimi prazniki, ves prvi dan ta	moški,	kakšnih petintrideset let star, ta še zmeraj	A
ali sveti Jakob v Komposteli, ta naj tudi gre,	moški	ali ženska, star ali mlad, bosta rekla, prvi	A
potovanje je skušnjava in zlo je nalezljivo,	moški	in ženske potujejo skupaj, seno poleg ognja	A
reči, ti bom že jaz pojasnila, na poti pa grejo	moški	na desno v gozd, ženske na levo, voda za umivanje	A
bilo naenkrat del njenega življenja, vsi ti	moški	in ženske, zdravi pri veselem pomenkovanju in	A
ognju s plameneče obsijanim obrazom. Bil je	moški,	starejši od nje, pri ognju je stal v srajci	A
žalosti. Peli so brez odnehanja, globoki	moški,	visoki ženski glasovi, tudi sam bi pel, ne latinsko	A
sem hodila. Ali je mogoče, da je imel tisti	moški	iz sna zdaj obraz, obraz neznanega romarja ob	A
krošnje dreves. Katarina je opazila, da se je	moški,	ki jo je še zmeraj gledal, nasmehnil.Ni vedela	A
kako je mogoče, da je tako hitro izginil drugi	moški	obraz, obraz stotnika Windischa, ki je bil toliko	A
ne da bi počakala na kak odgovor. Kam potuje	moški,	s katerim je pila vino? ime mu je Simon, to	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani