nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kdo je že to videl, z zlatom okrog vratu na romanje, kaj ti bo zlato? reče Mihael, tu ni bogatih in ni revnih, vsi so blatni in vsi so enaki, to je božja pot. Moški gleda po sebi, on je najbolj blaten in tudi najbolj krvav, ne razume, zakaj mora biti tako, zakaj se je vse tako zgodilo, zakaj je šel na pot, za zdravje, blagoslov, dobre posle, za sedež na božji desnici, ko pride huda zadnja ura, čeprav se mu zdi, da je ta ura že tu. Gremo, gremo, kliče Mihael Kumerdej, ko stopa ob meščanu, ki se opira na župnika Janeza, ponovi, mu zavpije na uho.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani