mati (201-300)

nje sem pil jo jaz. Morda je zemlje grob, o	mati,	teman nocoj in zapuščen, na njem ne morem luči	A
gomil, ne iz jesenskih rož povito, iz gorkih,	mati,	le čutil. Čeprav je tebi posvečena na dan vseh	A
pokopano, komu ni drag, komu ni svet? Umrje	mati	vsem prerano, naj tudi sto dožije let. Preromaj	A
in nikjer. Zato i jaz ti spletam kito, umrla	mati,	ta večer. Iz čustev kito?	A
ledij. meče strani vržejo meščanje. Toda Azma,	mati	sivolasa, Abdalahu stopi zdaj pred lice. Glasno	A
Drugega ti nikdar nisi branil.	Mati	tvoja, Abdalah, pozna te. A zakaj, moj sin,	A
poljubi, meč opaše in oklep nadene. Govori mu	mati	te besede: »Kdor želi in slavne smrti išče,	A
boli mi. Spet bil sem tvoj otrok, priroda,	mati	moja ti! Kaj naj bi želel več?	A
hrib sosednji, kjer sta našla hram oče moj in	mati,	hram poslednji, in odtod ‒ še kam? ‒ * Vzleta	A
»Nemirno srce.« »A tvoja	mati?	«»Pa duša je tajna.«	A
mojà, kdo naj bi tolažil njih jok? Pomisli, o	mati	Jezusova, da imam pet majhnih otrok! In ako	A
te obvar! . / . / stran 35 . / Nezakonska	mati	Káj pa je tebe treba biló, dete ljubó, dete	A
‒ Oča so kléli, tepli me,	mati	nad mano jokáli se; moji se mene sram′váli so	A
na suho; stari óča se bo praskal, gledalá bo	mati	čudno, malo penezov poslala, dókaj bóta mi naúkov	A
zdihvál, grob njeni je vsak dan obiskoval. Ga	mati	tolaži, tako govori: “Jaz ímam tri brate, tí	A
list poslan. List čno je zapečaten bil, “O,	mati!	tvoj sin je mir dobil!” Lenora (Iz nemškega	A
iz hiš hité. ukánju trum naproti. Boga sin,	mati	hvalita, nevesta sprímlja ljubega; nihče Lenore	A
lase si črne ruje, se grozno togotuje. K nji	mati	skrbna prileti: “Bog vsmíli se!” zdihuje; “O	A
ti je, o ljuba hči!”‒ jo srčno objemúje. “O	mati,	mati! preč je, preč! Za celi svet ne maram več	A
o ljuba hči!”‒ jo srčno objemúje. “O mati,	mati!	preč je, preč! Za celi svet ne maram več!	A
kar Bog stori. de usmili se, prosive.” “O	mati,	mati! laž je tó! Bog storil meni je hudó!	A
Bog stori. de usmili se, prosive.” “O mati,	mati!	laž je tó! Bog storil meni je hudó!	A
‒ “O	mati,	mati! preč je, preč! Zgubljena sem, zgubljena	A
‒ “O mati,	mati!	preč je, preč! Zgubljena sem, zgubljena!	A
‒ “O,	mati!	káj je sveti raj, káj je pekel, o mati! Le z	A
“O, mati! káj je sveti raj, káj je pekel, o	mati!	Le z njim, le z njim je sveti raj, pekel brez	A
njim, le z njim je sveti raj, pekel brez njega,	mati!	Ugasni luč mi vekoméj!	A
ranila mene z ójstro sta pušíco, Kupído strelec,	mati	z njim njegova. Ta dva sem mislil videti bogova	A
ko té začetek, v kteri poje hvala se nje, ki	mati	božja je postala, kar znal, je vedno molil	A
jih prepeva tvoj pevec, tí, tvoj ljubi, tvoja	mati!	in ki jih pel do zadnjega bo dneva. Brez té	A
končal življenje v vojski je zgubljeni, odšla je	mati	komej sponam ječe, že davno jo pokriva grob	A
4 ”Jedna	mati	naju je ljubíla; skupaj mínil náma zláti	A
MATERI	Mati!	vsak me zaničuje kdor me revnega pozná.	A
sreči naj naznanja smrt. Ali srce, draga	mati	peti neče mi takó. Svetu hotel sem kazáti	A
mi v okó vabílo? Oh, glédal sem Vas, mója	mati	vbóga kakó Vas krúta žalost v grób podíra	A
nekdanjih, - sreča pevca. . / . / stran 157 . / ”	Mati,	mati, daj poglej me! Naj v oko ti zrem prijazno	A
sreča pevca. . / . / stran 157 . / ”Mati,	mati,	daj poglej me! Naj v oko ti zrem prijazno	A
ste moji bratje, če rodíla vas je zemska	mati,	ak' nevídni pa ste mi duhóvi, in pred máno	A
prigovarja mlado solnce: ”Težko že vas čaka	mati,	vaša mati, ženka moja.“ In vijolice	A
solnce: ”Težko že vas čaka mati, vaša	mati,	ženka moja.“ In vijolice in slavci,	A
temno, prazno v srcu mojem, kadar plaka moja	mati	in preklinja me moj mož.“ Od ulic do ulic	A
sobi, komaj razsvetljeni je ležala bolna	mati,	skoro je že smrt dahnila na upali ji obraz	A
vse sovraštvo čutim zopet kot tedàj ...	Mati	moja je jokala, vzdihovala in molila,	A
temno, prazno v srcu mojem, kadar plaka moja	mati	in preklinja me moj mož.“ 6	A
Gori v hramu razsvetljenem, tam počíva bolna	mati.	Líca trhla in upala, kot bi smrt dahníla	A
življenje v svoji bedi ... Težko vzdihne bolna	mati,	položí koščeno róko okrog vráta mlade	A
Iz solzá, ki jih jokala záte je nesrečna	mati,	dèkle mlado, zapuščeno, samo v neizmernem	A
čuti vroče kot nekdàj ... . / . / stran 108 . /	Mati	moja je jokala, vzdihovala in molila,	A
. / Narodna pesem 33 Oj dobro jutro, hišna	mati	34 Petnajst let 36 Na holmcu 37 Kak sramežljivo	A
/ . / stran 34 . / Oj dobro jutro, hišna	mati	Oj dobro jutro, hišna mati, oj dobro jutro	A
dobro jutro, hišna mati Oj dobro jutro, hišna	mati,	oj dobro jutro bog vam daj! Namenil sem se v	A
družbe, da z njo po cesti beli grem. Vsi drugi,	mati,	tak prešerno z očmi me, mati, pikajo, in rožmarine	A
Vsi drugi, mati, tak prešerno z očmi me,	mati,	pikajo, in rožmarine za klobuke vsi drugi, mati	A
pikajo, in rožmarine za klobuke vsi drugi,	mati,	vtikajo. Ah takrat kri vzkipi mi, mati, na srce	A
drugi, mati, vtikajo. Ah takrat kri vzkipi mi,	mati,	na srce žalost leže mi ‒ Jaz fantič mlad sem	A
/ stran 35 . / Jaz fantič mlad sem, čujte,	mati,	mlado, ah, hčerko dajte mi ... Hej, žalost in	A
bi na mladi tvoj pir, ti žena mi, sestra, ti	mati!	Kako mi sonce vzblešči, celi svet razgori, kak	A
ruje; jaz ne spim, ni zaspati mi moč, bdim, kot	mati	nad detetom čuje. Kara tiha me, temna noč, kara	A
stranski zame tedaj ihtel, ihtel nekdo: tam	mati	solzna je sedela, molila je srčno, srčno ...	A
polunoči, kaj bi mi, ve črne misli? Kdo bila vam	mati,	kdo bil vam je kum? Ah, vas skupaj ne oplaši	A
sam si drag si, ljubiš se na sveti, ti sam si	mati	si in oče svoj, lažnivi ljudstva so in bratov	A
poljske 22 Pa ne pojdem prek poljan 23 Kdo bila je	mati	tvoja? 24 Romanska 25 V vesni 26 Hej, kupil	A
žaloval. . / . / stran 24 . / Kdo bila je	mati	tvoja? Kdo bila je mati tvoja, pa kdo bil je	A
Kdo bila je mati tvoja? Kdo bila je	mati	tvoja, pa kdo bil je oče tvoj? Lepo dekle, gorko	A
prsih spet živiš! Name se ne jezi, oče, zame,	mati,	ne žaluj, tiho, bratje, ‒ Bog tak hoče, da ko	A
ruje; jaz ne spim, ni zaspati mi moč, bdim, kot	mati	nad detetom čuje. Kara tiha me, temna noč, kara	A
sam si drag si, ljubiš se na sveti, ti sam si	mati	si in oče svoj, lažnivi ljudstva so in bratov	A
črne misli? . / . / stran 92 . / Kdo bila vam	mati,	kdo bil vam je kum? Ah, vas skupaj ne oplaši	A
na obrazu etanolska (e)senca, nad šankom pa	mati,	ki žuga s pestjo: Pazi se, sin, ne pij, otrok	A
stran 33 . / da zamijavkajo v temi. Jutri bo	mati	le še motnja včerajšnjega dne. Njena pesem	A
plahi pogled iz vina in krvi. Tako žlobudra	Mati	na križu, kakor veselje razlite porodne vode	A
trenutkom enega pogleda na ikono ‒ z otrokom objeta	mati.	Na pranger obešen obraz je vsrkaval mimoidoče	A
vode, zimska pega nima doma, megla pa je njena	mati.	Črna roka Šifrirano sporočilo z Mrzlega vrha	A
rodoljubje pase rodoljuba; skrbi za svoje, kakor	mati,	stranka. Temù se grošna v zakon dá meščanka	A
Nerodovitna, kakor tla na Krasi, Slovenija je naša	mati	skopa, pritlíkav rod po njej, neslaven stopa	A
dobro dejo, ne veš Priserčni tvoji pogledi. Ko	mati	mi tvoja pripravlja jedi, Ti polni mi čašo prazno	A
vse je vélo, Cvet zamorjen ti je in sad. Káj	mati	zate ni skerbela, Ko je prišel nevarni čas;	A
vesele peti! Rejenka „Kdo moj je oče, moja	mati,	Kdo bratje moji in sestré; Kje zibelka je moja	A
divjem v gostem gozdu Kervava tigra porodí; Ko	mati	mlado hrani, brani, Na lastnih persih ga dojí	A
persih ga dojí. Pri moji zibelki sedela In pela	mati	ní sladkó; V naročje zjutraj ni jemala, Objemala	A
Objemala me ní ljubó. Na cesto me je vergla	mati,	Ko mlada meče se žival; In tam me nazega červiča	A
vsmiljen je pobral.” „Kdo tvoj je oče, tvoja	mati,	Kdo bratje, sestre so, ne znam; Pa več, ko oče	A
ne znam; . / . / stran 79 . / Pa več, ko oče,	mati,	bratje, Ko sestre čem ti biti sam. Oj tiho,	A
ljubil bom!” . / . / stran 80 . / Ančika „	Mati,	mati! oh pustite, Naj kropít ga z vami grem	A
bom!” . / . / stran 80 . / Ančika „Mati,	mati!	oh pustite, Naj kropít ga z vami grem; Saj ne	A
me zagleda pred seboj, Kakó se bo vstrašila	mati!	O bog te sprimi, priserčni moj!	A
Pod tabo belo Ljubljano. O zlata	mati!	sprimi vas bog, Na persi stisnite sina; ‒ Oh	A
Otroka, ki v zibeli spi, V naročje jemlje	mati;	Kako se, glej! na smeh derži, Pa zdaj ni časa	A
koperné, Kadar jih jastreb plaši. „V oltarji,	mati!	tu stojiš, V naročji Jezusa deržiš; O sliši	A
kamen konjsko tam Vpodobljeno kopito. V oltarji	mati	tam stojí, V naročji Jezusa derží; Čaščena,	A
‒ ‒„Da oče in	mati	mi v grobu ležé, Tegà si kriva nesramnica tí	A
žene mesta Brez mira noč in dan domu; Umirajoča	mati	zvesta Zdihuje, kliče me sinu. Glej tam na griči	A
tam na griči hišo stati, Tam čaka mene bolna	mati.	”‒	A
med grobovi, kjer še trava Ne rase ‒ tam ti	mati	spava.”‒	A
‒ „O	mati,	mati, zlata mati! Glej! tu zgubljeni sem otrok	A
‒ „O mati,	mati,	zlata mati! Glej! tu zgubljeni sem otrok.	A
‒ „O mati, mati, zlata	mati!	Glej! tu zgubljeni sem otrok.	A
ljubezni za vesoljni svet! Bolnó in trudno,	mati	moja! Pri tebi išče zdaj pokojà.	A
Pri tebi išče zdaj pokojà. Ti ne poznaš, o	mati!	sveta; Hinavstvo, laž in serd povsod! V gorjé	A
vrata Do tebe me popelje pot, Odpusti tórej,	mati	zlata! Če grešno ločim se od tod; Sprejmi zgubljeneg	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani