mati (501-600)

In zato bi lahko rekli, da je Rodica njegova	mati.	« »Mhm...« so resno zamrmrali otroci	A
teh lepih mislih se je kar zazibal od ugodja.	Mati	Rodica je opazila, da se njen kamen večkrat	A
vprašal kamen. »Seveda boš odletel!« je rekla	mati	Rodica. »Ampak ne boš odletel proti nebu.	A
zagotovo pride pismo! -je odločna rekla sama sebi	mati.	Stopila je na prag, da bi jasneje videla, če	A
Govori se marsikaj, resnice pa ni vedel nihče.	Mati	je sklenila, da pozabi nanjo.Na zunaj je to	A
zbežati čez mejo, Vladimir pa konfiniran. Tako je	mati	ostala sama v napol razpadli kraški bajti, sama	A
je popolnoma pozabil nanjo, se je žalostila	mati.	Ne, to ni mogoče.	A
dvigala goste oblake rezkega kamenitega prahu.	Mati	je nemela v divji ples in zdelo se ji je, da	A
Vstopil je in ji dal pismo.	Mati	je na mah pozabila na teran in kavo, niti slišala	A
štiri dela: Kraška burja, kraški jetnik, kraška	mati,	kraška pomlad.Hvala mama, ti ne veš, kaj si	A
smehovali. - Ampak le kam naj grem? - je zastokala	mati.	- Ven! - je kratko odsekal uradnik.	A
burja. Z nekim čudnim veseljem in ognjem, se je	mati	vrgla vanjo.Zravnala se je, da jo je veter objemal	A
pritiska k tlom, sneg meče človeku v oči. Kraška	mati,	o, kraška mati, ki za svoje otroke vse pretrpi	A
sneg meče človeku v oči. Kraška mati, o, kraška	mati,	ki za svoje otroke vse pretrpi in vse da.Ječanje	A
Doma so zmerom v strahu zanj.	Mati	ga je že večkrat s sklenjenimi rokami prosila	A
V Francijo.	Mati	bo spet stokaje hodila okrog njega in ga prigovarjala	A
Kraljičkovo Otilijo, da je skoraj ponorel, ko mu je	mati	odločno povedala, da bo bajtarska hči lahko	A
Venček se je zdrznil in pograbil sekiro.	Mati	je zmajala z glavo in vzdihnila: »Oh	A
te zdaj peklenšček nese?« je plašno vprašala	mati.	»Za njo,« je tiho odgovoril sin, pokazal	A
je prav to zapeklo! V sobi pod njim je hirala	mati,	on pa se je tu učil in se mučil v nenehni bitki	A
je od utrujenosti počepala, kjer koli se je	mati	ustavila.Pa tudi tega se je spominjal, kako	A
- Že od rojstva tako rekoč.	Mati	ji počiva v Ročah, oče leži nekje na Moravskem	A
Vojna je vojna; ne pozna usmiljenja.	Mati	pa je mati; ne pozna miru in počitka, dokler	A
Vojna je vojna; ne pozna usmiljenja. Mati pa je	mati;	ne pozna miru in počitka, dokler ne preskrbi	A
nemara še niste zagrešili, ker vas je rešila	mati.	S svojo smrtjo vas je tako rekoč rešila, da niste	A
treba plačati z glavo! Zdaj vidite, kaj je	mati!	In da boste vedeli, kako Italija spoštuje mater	A
/ - Vendar pa lahko zahvalite Boga, da je	mati	umrla. Tako je vsaj nista doleteli ta velika	A
prinašati težke pošiljke, ki sta mu jih pošiljali	mati	in lepa nevesta z medaljončka.Tako visoke slanine	A
zgražanjem in začudenjem vprašala mama. - Njegova	mati.	Za nami gre, - je povedal Podzemljič.	A
vrtu in čakali, kdaj se bo prikazala kadetova	mati,	ki smo jo že poznali z medaljončka.Prikazala	A
ponudila roko, a bilo je odveč, ker kadetova	mati	še rokavic ni slekla.Pokazala je klop pred hišo	A
hišo. Mama je hitro pobrisala klop, kadetova	mati	je sedla in začela globoko dihati. Tedaj	A
uvrščati za svetlo krsto. Vstali sta tudi kadetova	mati	in nevesta.Modrijan ja na vse pretege nekaj	A
je naveličano, a odločno odsekala kadetova	mati	in se pognala po stezi.Toda daleč ni prišla	A
je krsta izginila na Travni, si je kadetova	mati	obrisala oči in se obrnila proti hiši.Tedaj	A
priskočila s kozarcem vode. Ko se je kadetova	mati	opomogla, je pogledala proti hiši, spet kriknila	A
kadetova nevesta. . / . /144 . / . / Kadetova	mati	ji je začela naglo in zasoplo govoriti po češko	A
bo vse skupaj prepeljal čez reko. Kadetova	mati	in Modrijan sta se nekaj časa upirala, nato	A
»Kako so kadeta odpeljali že veš. Njegova	mati	je obljubila, da bo poslala po otroka.A ni poslala	A
najček kažete?« se zasmeje Polde. »Kaj porečejo	mati?	« vpraša Nac. »In kaj šele gospod?« prav	A
zgled. Oče je bil nagel mož, in jo je prepal,	mati	je prosila, naj jo reši te nezaslišane sramote	A
Pogreznila se je v jeklen molk in ne oče ne	mati	nista spravila iz nje nobene besede.	A
naučila šivanja in ni se ji godilo slabo. Oče in	mati	sta ji umrla še pred vojno - in ko je ostala	A
je bilo vse narobe. Dela je bilo zmeraj manj,	mati	je bolehala, kruha ni bilo, toda izmed vseh	A
trobim, ni bila čisto navadna perica. Samo oče in	mati	sta jo tako gnala; zaradi vzgoje sta govorila	A
zanjo. Ko ji je bilo trinajst let, ji je umrla	mati.	Pustila je šolo in prijela za kuhalnico.	A
Tistih ni več. Samo Otina	mati	še živi v Openaku. Osemdeset let bo stara, pa	A
vrača Tone, da se vrača Oti in da se vrača tudi	mati,	stara Ravničarica; hodijo po hiši, prekladajo	A
hodijo po hiši, prekladajo posodo in kuhajo,	mati	pa prihaja pred njegova vrata, trka s palico	A
CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / da ne bo jedel, ker je	mati	rekla, da mora umreti od lakote ...Možje so torej	A
ki je bil njen oče, se je ustrelil, nesrečna	mati	se je vrgla v vodo, doma tako rekoč nima, sploh	A
Potepa se nekje po Zagrebu.	Mati	je umrla. Franjo je v S. Stefano.	A
hodite preveč blizu!« je za njimi zakričala	mati,	ki je v veži pinjila mleko. »Samo do	A
začeli skakati po veži in oponašati Matica,	mati	pa jim je po stari navadi grozila:	A
pri zelo veliki gospodi, kakor je trdila njena	mati.	Stara Lužnica je bila lena, nemarna in precej	A
sunkovito in ukazujoče trznila z roko, da je	mati	spet okamenela.Tako sta stali nekaj dolgih sekund	A
svoboda - - - jezik - - - materin jezik - - -	mati	...«Tu se je Peter ustavil.	A
bolj in gledal nepremično v črno vijugo. »	Mati!	« Skoraj zmeraj, kadar je Peter razmišljal	A
970919105706 .. . / Študenta Petra.5 . \/ »	Mati!	«Tu je obstal vselej.	A
režale vanj in ponavljale trd refren: Dom -	mati!	Napisano je imel študent Peter to povest	A
jazzi, je ponavljal to povest o svoji materi. »	Mati!	« Vsak človek ima mater.	A
Umrla mi je.	Mati.	Moja mati je bila Tolminka, kakor sem	A
Mati. Moja	mati	je bila Tolminka, kakor sem jaz Tolminec.To	A
Tolminec. To se pravi, da je bila hribovska	mati,	kmetska mati, slovenska mati iz tolminske dežele	A
se pravi, da je bila hribovska mati, kmetska	mati,	slovenska mati iz tolminske dežele.	A
bila hribovska mati, kmetska mati, slovenska	mati	iz tolminske dežele. Tolminska dežela	A
Lepa je Tolminska. Tam se je rodila moja	mati.	Nanca ji je bilo ime.	A
Gospodinja.	Mati.	Rodila je mene in še šest otrok.	A
je učila moliti in peti. O, pela pa je moja	mati	rada, pela vse življenje. Najrajši pa nam je	A
pa nam je pela pesem: »Slovenec sem, tako je	mati	djala, ko me je dete pestovala	A
Oče je prejel bel list.	Mati	je zajokala.Ko je oče odhajal, je stopila k	A
se poljubila. Zardela je hribovska tolminska	mati,	ko se je poljubila pred nami, otroci.Ne, poljub	A
In oče je odšel.	Mati	je ostala sama, sama s tremi otroki, ki so jokali	A
Vojaki so prišli in so se naselili v hiši.	Mati	se je umaknila z nami v kamro.Živeli smo tam	A
Živeli smo tam. Vsak drugi dan je	mati	pisala očetu.Zvečer, ko nam je dala večerjo	A
Galizien. - ali pa: Marmara Sziget, Karpaten.	Mati	je pisala.Vsa dolga leta.	A
Taljani povsod. In	mati	nam je pela, o, še vedno pela in še močneje	A
pela in še močneje. »Slovenec sem, tako je	mati	djala, ko me je dete pestovala	A
Okrenil sem se.	Mati	je stala pred menoj.Vsa bleda je bila, vsa izmučena	A
saj so bili že Vsi sveti. Takrat ni moja	mati	prišla v zavod.Zaradi te svoje obleke ni prišla	A
treba plačati, denarja pa ni bilo. Ah, in moja	mati,	tolminska uporna mati, ni mogla prositi.	A
ni bilo. Ah, in moja mati, tolminska uporna	mati,	ni mogla prositi. kockarnici-1620 	A
Peter, ti pa le poj: »Slovenec sem, tako je	mati	djala, ko me je dete pestovala	A
oče prijel za roko in rekel: »Glej sin, ako	mati	danes umre, moram jaz, ako hočemo živeti, jutri	A
lir, ki so bile pri hiši. V izbi je ležala	mati	na smrtni postelji.Bleda, koščena.	A
Opotekel sem se v izbo in se zgrudil na kolena.	Mati	je umirala. Oče je bil nagnjen nad njeno	A
sem klečal na tleh in bil zamaknjen v mater.	Mati	pa je gledala, ah, samo gledala, gledala, gledala	A
spomin v črni mladosti, gre v neskončnost.« Moja	mati	je umrla. Bila je primorska mati in	A
Moja mati je umrla. Bila je primorska	mati	in je umrla od žalosti. Umrla je, ker ni mogla	A
iz tistih sivih dni, ko je živela in predla	mati	mojega očeta.Vsako nedeljo smo se otroci iz	A
jrazličnejših rož. Za vse to pa je skrbela Strežkova	mati,	ki je sodila med tiste naravnost čudežne ženske	A
starinski daljnogled in se okrene k Stanetu. »	Mati	bi ponorela, če bi te zagledala.Naš far ji je	A
videli, kako se bosta po dolgih letih srečala	mati	in sin. Stane stopi pred mater in obstane	A
obstane. Nato razširi roke, da bi jo objel, toda	mati	se z vidnim naporom zravna, ga globoko in ponosno	A
razliva med razvalinami. »Naši so!« vzklikne	mati	in sklene roke. »Vedela sem, da jih ne bodo	A
oholo oklikne osuplo Obrekarico: »Dobro jutro,	mati!	Jerebičko smo ujeli, jerebičko!	A
vaški otročaji nagajali, se je njegova nesrečna	mati	zmeraj prepirala s sosedami; s prstom je kazala	A
veliko in edino željo: umreti. Odkar mu je bila	mati	nekako dopovedala, da bo srečen šele takrat	A
tako svetla, kakor jo je bila povedala moja	mati.	A kriv sem seveda sam.	A
obrazom, kakršnega ima v svojih najlepših letih	mati,	ki ji na videz ni več do norčij, čeprav se ji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani